Pred srčnim infarktom se pojavlja kar nekaj svarilnih simptomov. Ti “svarijo” že en mesec ali celo še prej. Zato je še kako dobro, da jih (pre)poznamo. Vzrok za srčno kap je največkrat ateroskleroza, ki povzroči, da so stene žil obložene s plakom. Ko se del tega plaka odlomi, odtrga s stene arterije (tromboza ali koronarna okluzija), pride do kratkotrajne ali dolgotrajne zaustavitve dotoka krvi – kapi. Ta pušča raznorazne posledice, lahko privede tudi do smrti.
Nenavadna utrujenost je eden izmed svarilnih znakov
Nenavadna utrujenost se kaže kot stalna prisotnost, ki se stopnjuje proti koncu dneva. Simptom je zelo očiten saj postanemo skoraj izčrpani tudi ob povsem preprostih nalogah, kot so sesanje, tuširanje, pospravljanje…
Bolečine v trebuhu, slabost, napihnjenost, razdražen želodec
Bolečine v trebuhu se pred srčnim infarktom pojavljajo “epizodično”, torej se pojavijo in nato ublažijo, nato se znova pojavijo in ublažijo.
Nespečnost in kratka sapa
Nespečnost je še ena znanilka, ki je povezana s povečanim tveganjem za srčni infarkt in kap. Težave, na katere moramo biti pozorni, so nezmožnost, da bi zaspali, težave pri vzdrževanju spanca, pogosto prebujanje…katere posledice so največkrat tesnoba ali hud stres.
Pri kratki sapi ne moremo globoko zadihati, opozorila pa lahko prihajajo že 6 mesecev pred srčnim infarktom. Imamo občutek, da ne moremo dobiti dovolj zraka, lahko se pojavi celo vrtoglavic, dihanje pa je kratko in plitko.
Bolečine v prsih, nereden utrip srca
Bolečina v prsih je resna znanilka težav pred srčno kapjo. Njena “nadgradnja” je lahko širitev v eno ali obe roki (običajno v levo), spodnjo čeljust, vrat, ramena ali trebuh. Bolečina je lahko samo začasna, nato izgine in se spet pojavi, lahko pa je permanentna.
Nereden utrip srca ali srčna aritmija je pogosto povezana s paničnimi napadi in tesnobo. Pojavi se nenavadno in se razvija na različne načine. Lahko se razvija kot aritmija ali pa kot pospešeno bitje srca. Težave trajajo cca. 1 do 2 minuti.
Prekomerno potenje, izguba las
Prekomerno potenje se lahko pojavi iznenada, tako podnevi, kot tudi ponoči. Simptomi so podobni gripi (premočene rjuhe…), “zgodi” pa se tudi pri nizkih zunanjih temperaturah.
Če nenadoma izgubljamo lase, še posebej na vrhu glave, gre lahko za povečan nivo hormona kortizola (“stresni hormon”) in seveda pot v plešavost, svarijo na spletnem portalu vizita.si.
Srčna kap oziroma akutni miokardni infarkt se zgodi, kadar je dotok krvi do nekega dela srca onemogočen, ker ga blokira krvni strdek. Tisti del srčne mišice, ki ga je prizadel infarkt, je navadno močno poškodovan. Nevarnost za kap se z vsakim desetletjem po 55. letu starosti podvoji, v večji nevarnosti pa so moški, kot ženske.
Uredništvo
