Dragi bralci, tokrat je naš sogovornik Dominik Štrakl, ki je pred dnevi najavil svojo kandidaturo na volitvah za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije.
Dominik, kdo ste, od kod prihajate, kaj delate oziroma s čim se ukvarjate?
Sem ponosen Prlek, če lahko tako odgovorim na vaše vprašanje kdo sem. Prihajam iz majhnega kraja Bunčani, ki se nahaja v občini Veržej. Odrasel sem v zelo tradicionalni družini, ki mi je privzgojila vrednote in prepričanje, da vedno dobiš tisto, kar tudi daš. Zato sem že od mladosti vključen v različna društva v vasi in občini, ki jim namenjam svoj prosti čas.
Pot me je pozneje pripeljala v lokalno in nacionalno politiko, saj sem že drugi mandat občinski svetnik, asistent evropskemu poslancu, dr. Milanu Zveru, in predsednik največjega podmladka v državi – Slovenske demokratske mladine.
Trenutno ste zaposleni kot asistent evropskega poslanca dr. Milana Zvera. Kakšna je bila pot mladega človeka, ki ima pri vaših letih že opravka z evropskim političnim parketom.
Moram priznati, da ta pot ni bila lahka. Odločiti se za vstop v politiko, ko večina tvojih vrstnikov ali prijateljev o tem niti ne razmišlja, in ko imajo družba in posamezniki različne poglede na politiko, mlademu človeku zagotovo predstavlja izziv.
Kljub kritičnim komentarjem in celo napadom posameznikov sem vztrajal, ker želim biti družbeno in politično odgovoren posameznik.
Sčasoma sta se moje prepričanje in odločnost še okrepila. Če bi takrat zaradi (negativnega) mnenja družbe odnehal, verjetno ne bi bil tu, kjer sem danes. Zato sem tudi vesel podpore družine, mojih prijateljev in znancev ter seveda starejših kolegov v Slovenski demokratski stranki, ki so v meni videli potencial in mi dali priložnost, da sem lahko nabiral izkušnje in znanje. Tu bi izpostavil predvsem predsednika SDS in aktualne vlade Janeza Janšo in evropskega poslanca dr. Milana Zvera. Zavedam se, da je to šele začetek poti, in da je prišel čas, da vso to znanje in izkušnje, ki sem jih pridobil tako na lokalnem, državnem in evropskem nivoju, vrnem svojim krajem in državi.
Kaj in kdaj vas je motiviralo, da ste se v relativno mladih letih aktivirali na družbenem področju?
Veliko sem spremljal politiko in bral o različnih družbenih teorijah in državnih ureditvah. Zanimalo me je kaj posameznike, kot so bili Winston Churchill, Konrad Adenauer, dr. Jože Pučnik in drugi, žene pri prizadevanju, da bi ljudje živeli boljše in bolj svobodno.
Neverjetna je misel, da ko se posloviš od tega sveta, ga pustiš nekoliko lepšega kot si ga našel, ko si se rodil.
Ta misel in hrabra dejanja ter pogum posameznikov so me tudi motivirali, da sem se družbeno in politično aktiviral. Nisem želel samo prejemati od skupnosti, družbe in države, ampak tudi nekaj vračati – vodilo, ki mi je zelo pomembno pri mojem delovanju.
Kaj vam je pri sedanjem delu v največje zadovoljstvo?
Rezultati mojega dela in truda, ki so opaženi in pustijo konkretne rezultate. V veliko čast mi je, da sem lahko prevzel vodenje največjega podmladka v državi, saj sem si ob vstopu v politiko zadal dva ključna cilja. Zraven tega, da želim pomagati k razvoju mojih krajev, želim tudi še aktivno prispevati k reševanju mladinske problematike. Menim, da mi to tudi uspeva, saj smo na mojo pobudo pripravili predlog Zakona o stanovanjsko jamstveni shemi za mlade, ki bo mladim družinam in posameznikom, katerih kreditna sposobnost je praviloma nizka, pomagal reševati prvo stanovanjsko vprašanje. To je rezultat mojega dela in vesel sem, da ljudje širom po državi opazijo ta trud in prizadevanja za izboljšanje položaja mladih v Sloveniji.
Kaj je botrovalo odločitvi, da ste se odločili za kandidaturo na državnozborskih volitvah?
Aktiven posameznik lahko kreira uspešno prihodnost. Pravijo, da na mladih svet stoji, sam pa še rad dodam, da mladi ne bi imeli kje stati, če ne bi stali na ramenih velikanov, od katerih prevzemamo bogato zapuščino – samostojno državo, in samo od nas bo odvisno kakšna bo naša prihodnost. Ko govorim o prihodnosti, ne mislim samo na sedanje generacije, ampak predvsem na naslednje.
Po desetih letih udejstvovanja v državni politiki in nabiranja izkušenj tudi v evropskem prostoru, je prišel čas, da vse to tudi vrnem svojim krajem, v katerih sem odraščal.
Delati za svoje ljudi in skupno dobro je poslanstvo in čast. K moji odločitvi je botrovalo tudi to, da vsake nove volitve v parlament prinesejo nižjo politično kulturo. Menim, da je treba to kulturo dvigniti in v slovenskem hramu demokracije uveljaviti drugačen politični slog, ki bo temeljil na sodelovanju in povezovanju.
Kot poslanec pa bom predvsem deloval za dobrobit naših prleških krajev in prispeval k potrebnim spremembam na nekaterih ključnih področjih družbe. V slovenskem parlamentu bom najprej močan prleški glas in zavzet zagovornik politike strpnosti, povezovanja in sodelovanja za naše skupno dobro.
Kako pa bi vi ocenili trenutno stanje v Pomurju in Sloveniji?
Zelo rad povem, da v Sloveniji živimo dobro. To se bolj zavedamo takrat, ko prestopimo državne meje in vidimo, kakšno je življenje v tujini. Sam imam to izkušnjo in lahko zagotovim, da je marsikatero področje v Sloveniji boljše urejeno kot v kakšni “jedrni” evropski državi. Slovenija ima lepo in čisto naravo, zelo dobro razvito cestno omrežje in povezljivost, gradijo se kolesarske poti in tako dalje. Seveda imamo še veliko dela, da razvijemo svoje potenciale. Tudi v Pomurju ti potenciali niso dovolj izkoriščeni in videti je še veliko razvojnih priložnosti. Te osebno vidim predvsem na področju turizma in športa. Največjo težavo predstavlja predvsem velika centralizacija in neskladen regionalni razvoj. Zato se tudi zavzemam za decentralizacijo in regionalizacijo države ter večje vlaganje v slovensko podeželje, tako na področju turizma, športa, geotermalne energije in kmetijstva.
Gospod Štrakl, kaj so po vašem mnenju ključni dejavniki, ki lahko pripomorejo k preboju Pomurja, še posebej Prlekije?
Ključen dejavnik predstavlja politika. Zato ne bo vseeno koga bomo v nedeljo, 24. aprila, obkrožili na volitvah.
Slovenija potrebuje še naprej razvojno naravnano vlado, ki se zaveda, da Slovenija ni samo Ljubljana.
Potrebujemo miselni okvir, da je treba usmeriti več sredstev v razvoj slovenskega podeželja in začeti s pospešeno decentralizacijo ter pokrajinizacijo.
Če bomo na volitvah zaupanje dobili predstavniki svojih okrajev, ki se tega zavedamo, bo to toliko lažje. V nasprotnem primeru se bojim, da bomo naredili korak nazaj, torej v smer, kjer se bo denar spet raje namenjal za razne študije kot pa za gradnjo domov za starejše, za izbrane nevladne organizacije kot pa višje plače in pokojnine, za spodbujanje raznih teorij spolov kot pa za slovenske družine in resnično reševanje demografije,…
Gospod Dominik Štrakl, kaj bi želeli ob koncu tega najinega pogovora sporočiti našim bralcem?
Vsak glas šteje in ni vseeno kdo bo zastopal naše kraje v slovenskem parlamentu. Če menite, da je treba na glas povedati, da Slovenija ni samo Ljubljana, da je tudi Prlekija, zaupajte svoj glas meni. Če menite, da država mora sredstva nameniti za višje plače in pokojnine in ne za privilegirane nevladne organizacije, glas namenite meni. Če menite, da morajo davki biti nižji in ne nasprotno, kot se to zavzemajo v strankah na levi, glas zaupajte meni. Če menite, da denar mora slediti pacientu in ne raznim dobaviteljskim mrežam, ki se skrivajo pod besedo “javni interes”, potem glas namenite meni. Če menite, da mora biti slovenski izobraževalni sistem povezan s trgom dela in ne potrebam birokratov v državnih sobanah, glas namenite meni.
Če mislite, da si naši kraji – občine Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje zaslužijo močan glas v slovenski politiki, v nedeljo na volitvah glasujte za Dominika Štrakla.
Delujem in bom tudi v prihodnje deloval v skladu s svojim prepričanjem in za svoje ljudi. Skupaj lahko naredimo veliko.
M. Z.
