“Ljudi so slekli, jim pobrali vse vredne predmete, zvezali, ustrelili in vrgli v jamo“. Takšno je stališče Vladne komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki so v sklopu izkopavanj “naleteli” na še eno grozodejstvo povojnih pobojev, tokrat v Breznu pod Macesnovo gorico, ki so jo izvajali pripadniki partizanskih enot Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu. S tem se je samo potrdila njihova bojazen, izražena v marcu 2019, ko so upali, da to ne bo postala druga Huda Jama, kjer so odkrili več kot 1.400 žrtev.
Glede na desetine kilogramov najdenih osebnih predmetov in popise oseb v jami umrlo okoli 1.500 Slovencev
Predsednik komisije Jože Dežman je v sporočilu za javnost povedal, da je med žrtvami ogromno Slovencev. Po dozdajšnjih raziskavah gre za centralno morišče vojnih ujetnikov Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu, v jami pa naj bi umrlo okoli 1.500 Slovencev. Ljudi so slekli, jim pobrali vse vredne predmete, zvezali, ustrelili in jih v spodnjem perilu odvrgli v jamo. Grozodejstvo je po drugi svetovni vojni izvajalo okoli 15 tisoč pripadnikov oziroma pol partizanske vojske organizirane v enotah Korpusa narodne obrambe. Med najodgovornejšimi za poboje na področju Slovenije so bili Josip Broz Tito, Edvard Kardelj, Boris Kidrič in Ivan Maček, še poudarja predsednik komisije.
“Nekaterim so razbili tudi proteze, da so prišli do zlatih zob. Grozljivost brezen je v tem, da je veliko ljudi vanje padlo živih. Ti ljudje so potem v njih umirali več dni”
“Nekaterim so razbili tudi proteze, da so prišli do zlatih zob. Grozljivost brezen je v tem, da je veliko ljudi vanje padlo živih. Ti ljudje so potem v njih umirali več dni,” je dodal speleolog Andrej Mihevc. “Spomine” je delil na podlagi pričevanja ljudi, ki so preživeli streljanje in so jih žive vrgli v jamo. Zatekli so se v stranski rov, kjer so se skrivali več dni. Pripovedovali so, da so vsak dan pripeljali nove žrtve in jih metali v jamo ter hkrati minirali rob brezna, da so velike skale padale vanj, so zapisali na spletnem portalu siol.net.
Spomnimo, da do danes za povojna grozodejstva ni odgovarjal še nihče, pa čeprav se je “brez slabe vesti sprehajal” po Sloveniji. Mnogim soznana imena, neverjetno pa je, da policiji do danes ni uspelo najti niti ene osebe, ki bi jim lahko s svojo izpovedjo kakorkoli pomagala pri preiskovanju.
Do konca leta 2018 je Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč raziskala 233 grobišč in morišč, iz 129 so opravili delen ali celoten prekop žrtev, v 104 pa so s sondiranjem potrdili obstoj človeških skeletnih ostankov. Odkrili so posmrtne ostanke vsaj 2.532 oseb. Od teh so jih pokopali 1.615. 162 grobišč in morišč so uredili v naravi. Med raziskavami so odkrili več tisoč predmetov. Poročilo posebej opozarja na neurejeno stanje vojnih grobišč v Sloveniji in slovenskih vojnih grobišč v tujini.
Uredništvo
