Vojna med Iranom ter zavezništvom ZDA in Izrael se je v zadnjih dneh razširila daleč prek iranskih meja. Najnovejši dogodki kažejo na hitro širjenje konflikta po celotnem Perzijskem zalivu, z napadi na energetsko infrastrukturo, vojaške baze in pomorske poti, ki so ključne za svetovno trgovino z nafto.
Po poročilih regionalnih oblasti je Iran ponoči izvedel več napadov na cilje v Irak, Bahrajn in Oman. Napadi so sprožili požare na več energetskih objektih in v pristaniščih. V bližini iraškega pristanišča Basra sta bila zadeta dva naftna tankerja, kar je prisililo oblasti, da začasno ustavijo delovanje naftnih terminalov. Večina članov posadke je bila rešena, ena oseba pa je umrla.
V Muharraq v Bahrajn je po iranskem napadu zagorelo veliko skladišče goriva blizu mednarodnega letališča. Gost dim je prisilil oblasti, da so prebivalcem več okoliških naselij svetovale, naj ostanejo doma in zaprejo okna.
Požar še vedno gasijo tudi v pristanišču Salalah v Oman, kjer so bili v napadu poškodovani rezervoarji za gorivo. Oman je kot previdnostni ukrep odredil tudi evakuacijo ladij iz naftnega terminala.
Raketa zadela italijansko vojaško bazo
Napetosti so se ponoči dodatno povečale, ko je raketa zadela italijansko vojaško bazo v mestu Erbil v iraški avtonomni regiji Kurdistan. Po podatkih italijanskega ministrstva za obrambo med približno 300 italijanskimi vojaki ni bilo žrtev ali ranjenih, saj so se takoj po napadu umaknili v bunkerje.
Incident je še povečal zaskrbljenost zahodnih držav, saj se v Kurdistanu nahaja več mednarodnih vojaških baz, kjer so nameščene sile zahodnih držav.
Ameriška vojska prvič uporabila nov projektil
Konflikt je zaznamovala tudi prva bojna uporaba novega ameriškega raketnega sistema. Ameriška vojska je v napadih na iranske cilje prvič uporabila projektil za natančne udare dolgega dosega PrSM, ki ga proizvaja Lockheed Martin.
Rakete lahko dosegajo cilje na razdaljah od 60 do 500 kilometrov in jih je mogoče izstreljevati iz sistemov M142 HIMARS in M270 MLRS. Ameriški vojaški poveljniki poudarjajo, da novi sistem omogoča bistveno globlje udare v sovražnikovo ozemlje kot dosedanji topniški sistemi.
Incident z dronom v Dubaju
Sredi stopnjevanja napetosti se je zgodil tudi nenavaden incident v Dubaju. Neidentificiran dron je ponoči treščil v luksuzni nebotičnik v območju Dubai Creek Harbour in povzročil požar. Gasilci so ogenj hitro pogasili, poškodovanih pa ni bilo.
Oblasti za zdaj še ne vedo, od kod je dron priletel, incident pa dodatno poudarja širjenje varnostnih tveganj v regiji.
Energetski trg v negotovosti
Vojaško stopnjevanje se neposredno odraža tudi na svetovnih energetskih trgih. Cena nafte Brent je med azijskim trgovanjem prvič od začetka vojne presegla 100 dolarjev za sod, nato pa se je nekoliko znižala na približno 97 dolarjev. Države članice Mednarodna agencija za energijo (IEA) so napovedale, da bodo na trg sprostile okoli 400 milijonov sodov nafte iz strateških rezerv, vendar analitiki opozarjajo, da gre predvsem za kratkoročni ukrep. Ključno vprašanje ostaja varnost plovbe skozi Hormuška ožina, eno najpomembnejših svetovnih pomorskih poti za transport nafte.
Trump: Cene nafte bodo padle
Ameriški predsednik Donald Trump je kljub rasti cen nafte prepričan, da bodo cene kmalu začele padati. Po njegovih besedah je sproščanje nafte iz strateških rezerv že začelo stabilizirati trg. “Nafta bo padala. To je preprosto posledica vojne,” je dejal med nastopom pred podporniki v zvezni državi Kentucky.
Foto: AFP
Ostra razprava v Varnostnem svetu ZN
Dogajanje je odmevalo tudi v Varnostni svet Združenih narodov, ki je sprejel resolucijo, s katero obsoja iranske napade na zalivske države. Za resolucijo je glasovalo 13 držav, medtem ko sta se Rusija in Kitajska glasovanja vzdržali. Iranski predstavnik je odločitev označil za nepravično in poudaril, da je Iran deloval kot odgovor na napade na lastno infrastrukturo.
Beg bogatašev
Vojna ne povzroča le vojaških in gospodarskih pretresov, temveč tudi množičen beg iz regije med najbogatejšimi prebivalci in tujci. Povpraševanje po zasebnih čarterskih letih z Bližnjega vzhoda je od začetka spopadov konec februarja močno naraslo, saj je redni letalski promet zaradi zapiranja zračnega prostora in nenehnih raketnih ter dronskih napadov močno moten. Kot poroča CNN, tisti z zelo globokimi žepi plačujejo izjemno visoke zneske, da bi zapustili regijo. Po besedah Johna Matthewsa iz podjetja AirX se je povpraševanje po zasebnih letih v zadnjih dneh močno povečalo, saj so redni leti v nekaterih delih regije postali omejeni ali nezanesljivi. Zahteve prihajajo od zelo bogatih družin, multinacionalnih podjetij, ki preseljujejo svoje vodstvene kadre, pa tudi od športnih ekip in produkcijskih ekip, ki morajo potovati skupaj.
Zaradi velikega povpraševanja, omejenega števila letal in višjih stroškov zavarovanja so cene dramatično narasle – peturni let iz Muscata v Istanbul za skupino 12 ljudi in psa, ki je pred vojno stal približno 60.000 dolarjev, zdaj dosega okoli 145.000 dolarjev. Istanbul je postal najpogostejša destinacija zaradi bližine regiji, med pogostimi cilji pa so tudi Atene in Mumbai.
VIR:NOVA 24TV
