Kakšen bo rezultat posveta?

Predsednik vlade dr. Robert Golob je sklical posvet o ukrepih za zajezitev prehranske in energetske draginje ter zagotovitev energetske varnosti. Na posvetu s predstavniki vlade so predsedniki političnih strank in vodje poslanskih skupin, med katerimi sta bila tudi predsednik SDS Janez Janša in vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec ter strokovnjaki s področja ekonomskih ved in predstavniki energetskih podjetij obravnavali Predlog zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva, Predlog zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen električne energije in zemeljskega plina ter Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi s plini ter Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo.

Po končanem posvetu je Janša dejal, da je bil posvet koristen predvsem zaradi sodelovanja stroke. Glede blaženje posledic energetske draginje po njegovih besedah ni zelo velikih razhajanj, so pa razlike v pristopu. Napovedal je, da bo zaradi tega poslanska skupina SDS vložila določene amandmaje k zakonom.

Janša je izrazil zadovoljstvo, da so se dotaknili tudi vzrokov za to stanje. “Tukaj smo apelirali na vlado, da je bolj aktivna, da vrši večji pritisk na tiste, ki imajo v Bruslju škarje in platno v rokah, kajti visoke cene električne energije, ki najbolj prizadenejo vse nas, tako posameznike, gospodinjstva kot tudi gospodarstvo, ne določa trg, ampak v glavnem formula Evropske komisije, s katero je ta želela zmanjšati delež ogljičnih virov v strukturi proizvodnje električne energije,” je dodal.

Formula je imela dober namen, vendar smo trenutno v situaciji, ko iščemo rešitev za to, da bi kratkoročno dobili čim cenejša ogljična goriva, katerih se želimo dolgoročno znebiti, zato je v aktualni situaciji takšna formula škodljiva.

Evropska komisija je že decembra lani obljubila, da bo formulo izračuna cene električne energije spremenila do maja letos, kar pa se ni zgodilo. To je po besedah Janše trenutno ključni problem, saj borzne cene za januar rastejo že preko 1000 evrov za megavatno uro. To predstavljajo grožnjo po velikem padcu standarda in gospodarske proizvodnje ter evropskega načina življenja.

Janša upa, da bodo tudi na Blejskem strateškem forumu naslovili ta problem. Vojna v Ukrajini sicer vpliva na cene energentov, vendar ne v takšni meri, kot se to izraža v cenah energije, še posebej električne. Vojna pomaga zakrivati ta problem, saj poleg Moskve dobičke kujejo tudi številne evropske multinacionalke. Le-te pobirajo desetine milijard evrov in preko svojih lobistov vplivajo na to zamudo, do katere prihaja v Bruslju.

Na posvetu je sodeloval tudi priznani ekonomist dr. Matej Lahovnik, ki je do vladnih ukrepov zoper draginjo pogosto kritičen.

Na podlagi številnih ekonomistov državljani pogosto dobimo občutek, da ima Golobova vlada pri spopadu z energetsko krizo velike težave. Janšev nasvet Golobu, da pritisne na Evropsko komisijo, pove veliko. Ko je sam v okviru predsedovanja pritiskal na evropske komisarje in ostale politike, so mu večinski mediji in leva politična srenja očitali, da je “skregan s celim svetom”. Posnetki z Blejskega foruma kažejo, da pa je Von der Leyenova pri komunikaciji z Janšo in Logarjem bila sproščena, kar pa za komunikacijo z Golobom ne moremo reči.

M.Z.