Sindikati zasebnega sektorja so“pritisnili” na vzvode z zahtevo do delodajalcev, da le ti drastično povečajo najnižjo osnovno plačo. In izhodišče? Izenačitev najnižje osnovne plače z minimalno, ki od 20.1.2017 naprej znaša 804,96 evrov bruto (613 eurov neto). In kakšen epilog pogajanj lahko pričakujemo v prihodnje?
Začetek pogajanj že prinaša upanje, da bodo v prihodnje zaposleni z najnižjo osnovno plačo deležni povečanja le te. Tudi bližajoče se volitve v naslednjem letu so “pravi čas”, saj bo vlada bolj popustljiva. V GZS (Gospodarska zbornica Slovenije) sicer svarijo, da za dvig najnižje osnovne plače ni maneverskega prostora, in preko njihovega glavnega ekonomista dokazujejo, da so plače rasle hitreje kot produktivnost. Toda podrobne analize po podatkih SURS kažejo drugače!
Plače so se v celotnem Slovenskem gospodarstvu v letih 2011-2015 (Vir: SURS-zadnji dostopni podatki) celo znižale za 2%, do povečanja pa je prišlo šele v letu 2015. V tem obdobju pa se je produktivnost v celotnem Slovenskem gospodarstvu povečala za več kot 4%. Izračuni na podlagi podatkov SURS (Statistični urad Republike Slovenije) tako “razkrijejo”, da je produktivnost za cca. 6% rasla hitreje kot plače.
Rast produktivnosti pomeni, da so zaposleni z istim obsegom delovnih ur ustvarili več. In, ker so participirali k večji dodani vrednosti, je seveda pravično, da so soudeleženci le te. Če rastejo plače “z roko v roki” z rastjo produktivnosti, to nikakor ne vpliva na povečanje stroškov delodajalcev.
Rast produktivnosti, povečanje stopnje inflacije in realno znižanje plač v opazovanem obdobju, pa so “pravi” argumenti “odločevalcem” za skorajšnje odločitve o povečanju najnižje osnovne plače. To pa so seveda dobre napovedi tudi za “popravke” ostalih plačnih lestvic v prihodnje.
B.P.
