Neverjetno! Kot smo že pisali v enem izmed naših člankov, se sedaj uresničuje. Občina Murska Sobota je namreč že začela s konketnimi aktivnostmi za spremembo prostorskega akta, ki bo podjetju Bisol omogočil, da namesto proizvodnje fotonapetostnih panelov in zaposlitve Pomurcev vzpostavi le fotonapetostno elektrarno.
Elektrarno bi v skladu z veljavnim prostorskim aktom morali vzpostaviti na strehi proizvodne hale!
Ker podjetje BISOL Group d.o.o., v skladu z obstoječim prostorskim aktom ne bi moglo pridobiti gradbenega dovoljenja, mu je nasproti prišel župan Jevšek in sprejel Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o sprejetju zazidalnega načrta za severno obrtno industrijsko cono mesta Murska Sobota (fotonapetostna elektrarna), glej povezavo.
Postopek pa se že nadaljuje, saj je Občina Murska Sobota že v fazi javne razgrnitve, kjer je namera vzpostaviti fotonapetostno elektrarno s pripadajoćo transformatorsko postajo in to kar na terenu parcele št. 539/46 ter 539/47, k.o. Nemčavci. Kaj pa proizvodna hala ter zaposlitve?
Podjetje Bisol d.o.o. verjame v v prednosti proizvodnje na domačih tleh. Toda, zakaj ne v Občini Murska Sobota?
Podjetje Bisol d.o.o. ima na svoji spletni strani pod zavihkom “Vizija” zapisano: “S stalnim investiranjem v tehnologijo, razvojem inovativnih proizvodov in povečevanjem donosnosti naložb v fotovoltaiko ustvariti čistejše okolje in v prihodnosti zagotoviti energetsko neodvisnost”. Podjetje trenutno zaposluje več kot 200 zaposlenih v Preboldu, proizvodne kapacitete pa so polno zasedene, saj se dela v kar 4 izmenah.
Spomnimo, da je v letu 2010 podjetje v Severno obrtni coni Murska Sobota (levo od podjetja OBI) odkupilo nekaj več kot pet hektarjev veliko zemljišče, da bi tam postavili še drugo proizvodnjo. Pri tem so napovedali tudi do 700 zaposlitev v petih letih. A, ker jim prodaja ni rasla v skladu s pričakovanji, (leta 2012 se je ustavila pri 50 milijonih evrov, leto pozneje pa se je celo zmanjšala za skoraj polovico), so namero o gradnji zaustavili. Toda, prihodki podjetja so nato rasli, v letu 2015 so znašali že več kot 40 MIO EUR, v letu 2016 75 MIO EUR v letu 2017 pa so se spet ustalili na 45 MIO EUR, vendar s približno enakim dobičkom kot v letu 2016 (3 MIO EUR). Bisol trži na kar 64 trgih, največji trg pa je Italija s 15 % tržnim deležem, sledijo mu Belgija, Nizozemska in Luksemburg. Veliko prodajo tudi v Francijo, Švico in Veliko Britanijo, Slovenija pa za njih še vedno predstavlja neugodno gospodarsko okolje, z nespodbudnimi davčnimi in še nekaterimi drugimi politikami, je izjavil direktor podjetja Uroš Merc v intervjuju za portal times.si.
Uredništvo
