Katoliške župnije in evangeličanske skupnosti so imele tudi pomembno izobraževalno in kulturno vlogo
V ameriškem mestu Bethlehem, ki je pobrateno z Mursko Soboto, se je minuli konec tedna mudil škof evangeličanske Cerkve v Sloveniji mag. Leon Novak, ki se je skupaj s predsednico podružnice Slovenskega protestantskega društva Klaudijo Sedar udeležil zadnje božje službe pred zaprtjem tamkajšnje slovenske evangeličanske cerkve St. John’s Windish Evangelical Lutheran Church.
“Danes izjemno čustven dan ob zadnjem bogoslužju v prepolni Vindiški luteranski evangeličanski cerkvi sv. Janeza v Betlehemu, ki so se je udeležili Prekmurci iz celotnih ZDA,” so zapisali na strani Slovenskega generalnega konzulata v Clevelandu.
Skoraj dve uri trajajočo mašo je z velikim občutkom in razumevanjem, da gre za konec nekega obdobja številnih prisotnih faranov, daroval domači farar Mike Button, del pa v prekmurščini tudi slovenski škof mag. Leon Novak.
Cerkvena občina in cerkev sv. Janeza sta se letos združili še z dvema evangeličanskima cerkvenima občinama, katerih cerkvi sta bili prav tako prodani, v novo Luteransko cerkev Svete trojice.
Cerkev sv. Janeza v Betlehemu torej zapira svoja vrata za bogoslužje. Novi lastnik, ki jo bo prevzel 1. junija letos, pa obljublja njeno nedotaknjenost kot zgodovinske in sakralne dediščine in odprtje v kulturne namene.
Cerkev so pred več kot sto leti s svojimi prispevki zgradili prekmurski izseljenci, za opremo in čudovite okenske vitraže pa so darovali tudi verniki iz različnih krajev Prekmurja.
Po napovedih tamkajšnjih Slovencev bodo arhivi naših rojakov na drugem koncu sveta ter bogata kulturna dediščina ostali ohranjeni in prepeljani v Slovenijo, za kar si vsi navzoči prizadevajo v sodelovanju z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Arhiv obsega vrsto dokumentov, ki pričajo o zgodovini cerkve in življenju tamkajšnjih Prekmurcev, ki po večini sebe še vedno imenujejo Vindišarji. Zbirka predstavlja pomemben del slovenske sakralne in kulturne dediščine.
Katoliške župnije in evangeličanske skupnosti so po številnih mestih, kamor so se iz različnih razlogov priselili Slovenci, poleg verske imele tudi pomembno izobraževalno in kulturno vlogo. Po nedeljskem bogoslužju je po župnijah potekala slovenska šola in druženje ob slovenski besedi in tradicionalnih slovenskih jedeh.
Po drugi svetovni vojni je s spodbujanjem ustanavljanja posvetnih slovenskih društev takratna komunistična oblast načrtno vnašala razdor med slovenske izseljence in skušala uničiti močan vpliv katoliških župnij in evangeličanskih skupnosti, a se je poskus v večini primerov izjalovil.
V redkih “uspešnih poskusih” pa je po tem, ko so ugasnile slovenske cerkvene skupnosti, sčasoma zamrla tudi slovenska kultura v pesmi, besedi in ohranjanju običajev. Se bomo čez nekaj let z “Betlehemskimi Slovenci” pogovarjali le še v angleškem jeziku?
M.Z.
