Besede v naših pogovorih se mnogokrat dotaknejo tudi Boga. Hote ali nehote razčiščujejo odnose posameznikov do vere, do drugačnega, bolj poglobljenega odnosa do življenja in odnosov, ki se ob tem prepletajo. Če se kot kristjani oddaljujemo od vere in molitve, se zagotovo oddaljujemo od priložnostih, ki nam ju ta ponujata. Oddaljujemo pa se tudi od Boga, katerega otroci smo in, ki skrbi za nas v dobrem in slabem. Ob današnjem prazniku kristjanov in prebiranju Evangelija je spet priložnost, da se ozremo vase in v našo izbrano pot v prihodnje. V duhovno sestavino življenja!
Ločevanje med dobrim in zlom in jasni NE vsemu, kar kvari družbo, »dela« posameznika velikega, posebnega. Življenje v stvarnosti, poštenosti in družbi odnosov, ki nikomur ne škodijo, pa so izzivi, ki jih ob vsej poplavi slabih informacij mora graditi naša družba. Toda, vprašanje je ali na poti našega življenja slabo in dobro gre le mimo nas, ob vsem tem pa ostajajmo ravnodušni? Kristjani bi se morali potruditi, da ne bi bilo tako. Boriti bi se morali proti slabemu, ravnodušni pa ne bi smeli biti tudi do »delanja« dobrega. Naj bo današnji največji Marijin praznik, Marijino vnebovzetje globoko duhovno razmišljanje ob branju Evangelija za “prave odločitve” za našo pot v prihodnje. Za upanje o polnosti življenja v večnosti, tako, kot ga je dosegla Marija.
Sicer pa je praznik Marijinega vnebovzetja v našem verskem izročilu že globoko zakoreninjeno. Tako Katoliška, kot tudi Pravoslavna Cerkev ta praznik obhajata na isti dan. V preteklosti so ljudje na ta dan veliko romali, vse pa zato, ker so verujoče spominja, da je naše celotno zemeljsko življenje romanje s ciljem večnega življenja v nebesih.
Uredništvo
