Trese se gora, rodilo pa se ni še nič
Minuli teden je v skladu z velikonočnim sporočilom največjega krščanskega praznika minil v duhu velikih pričakovanj kmetov. A kot kaže, so bila pričakovanja prevelika. Po množičnem shodu kmetov po različnih slovenskih krajih se je vodstvo ministrstva za kmetijstvo le uspelo sestati s sindikatom kmetov in napovedalo ukrepanje.
A kmetje, ki jim je omejeno kmetovanje in s tem pravica do preživetja, so si enotni, da zaenkrat ni na vidiku še nobene rešitve. Ustanovljene naj bi bile nekakšne delovne skupine, ki naj bi rešitve šele poiskale. Kje in kakšne rešitve iščejo, zaenkrat ni znano. A kmetje kljub vsej negotovosti vsako jutro vstanejo in svojo dejavnost v vse bolj ozkih okvirih nadaljujejo v upanju, da voditelje sreča kmečka pamet.
Na podlagi izkušenj večino kmetov navdaja strah, da bodo te skupine poskrbele le za to, da se ne bo zgodilo nič. Tako bo vlada breme krivde za stagniranje na področju kmetijstva prenesla na kmetijske organizacije, ki si za rešitve prizadevajo in s tem namenom z vlado tudi sodelujejo.
Naravnost smešna je bila izjava predsednice države Nataše Pirc Musar, ki je napovedala razmislek o možnosti, da postane ambasadorka slovenskega kmetijstva, dan pred tem pa s svojim nastopom kmete ponižala. Vse kaže, da se tudi po predsedniški palači gibljejo okoljski avanturisti, ki verjamejo, da so domači kmetje skoraj največje zlo za okolje in so predsednico skorajda prepričali, da ima lokalna govedina večji ogljični odtis kot sojini polpeti, ki jih otroci dobijo na krožnike v šoli.
In po vsem tem norčevanju iz kmetov se pojavi še predlog zakona o zaščiti živali. Tudi kmetje se strinjajo, da je nekatere stvari potrebno urediti. Ampak zakonski predlog, da bodo nekatere organizacije pridobile pravice nadzora in imenovanja pooblaščenih svetovalcev za zaščito živali zgolj po 40-urnem izobraževanju ter posledična ustanovitev specializirane inšpekcije pa presega vsaj mero dobrega okusa.
Dejstvo je, da gre za živalsko policijo, ki bo zelo podobna nekaterim sedanjim inšpektorjem, ki ne ločijo okrasnih kur od kur nesnic.
Vse kaže, da kmetijsko ministrstvo ne opravlja svoje naloge, saj vse omejitve podajajo naravovarstveniki, ki se deklarirajo za “izjemne strokovnjake na področju dobrobiti živali” in so bili izvoljeni v parlament. Sedaj imajo možnost oblikovati kmetijsko zakonodajo na podlagi svojih prepričanj, saj izkušenj praktično nimajo.
Upanje umre zadnje in kmetje še vedno verjamejo v uspeh svojih predstavnikov pri iskanju rešitev v tednu, ki je pred nami. V kolikor sindikat ne bo uspešen, nekateri mladi kmetje že napovedujejo, da bodo zadevo vzeli v svoje roke. Če namreč v kratkem ne pride do rešitev v kmetijstvu, bo imel težave sleherni državljan, saj prehranska varnost ne bo več samoumevna.
Vrednost doma pridelane hrane je v času izbruha epidemije močno prišla do izraza. V kolikor bo aktualna vlada uničila slovenskega kmeta, bo po napovedih večine ekonomistov cena hrane vsaj trikrat višja.
M.Z.
