Ustavno sodišče je ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor v neskladju z ustavo. Državnemu zboru je naložilo rok dveh let, v katerem mora neustavnost odpraviti.
Ustavni sodniki so v presoji ugotovili, da po 26 letih volilni okraji ne ustrezajo več merilom, ki so določena v 4. členu Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor. Slednja ugotovitev je v nasprotju z ustavo. Omenjeni člen namreč določa, katere občine spadajo v posamezno volilno enoto ter katera območja obsegajo volilni okraj. V presoji so ustavni sodniki ugotovili, da je razlika med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji po številu volilnih upravičencev prevelika. Sodniki pa so še ugotovili, da pri vseh volilnih okrajih ni upoštevano merilo o geografski zaokroženosti.
Slednja ugotovitev sodnikov pomeni, da volivci svoje kandidate niso izbirali enakopravno oz. pri svojem odločanju niso imeli enakopravne obravnave. Slednje kot paralelo lahko zaključimo tudi za kandidate v volilnih okrajih. Primer: Ustavni sodniki so pri svoji presoji izhajali iz Hrastnika kot najmanjšega volilnega okraja, ki je imel v imenik vpisanih 8527 volilnih upravičencev. Grosuplje, ki danes velja za največji volilni okraj, je istega leta v volilnem imeniku imel 30.381 volilnih upravičencev.
Odločitev o neustavnosti zgoraj omenjenega člena je bila sprejeta z osmimi glasovi za in enim proti.
Uredništvo
