Borze v preteklem tednu

Tretji val prihaja v Evropo
 
ZDA se optimistično borijo proti koronavirusu – kmalu bodo razdelili preko 200 milijonov cepiv, država pa naj bi z novim fiskalnim paketom dodatno financirala investicije. Po drugi strani pa se Evropa po težavah z AstraZeneco pripravlja na tretji val pandemije in ponovno zaprtje določenih regij in držav.   

 

v EUR Donosnost v zadnjem tednu*              (19. 3. 2021 – 26. 3. 2021) Donosnost letos*                                                (31. 12. 2020 – 26. 3. 2021)
Svet – MSCI World +1,72% +8,94%
ZDA – S&P 500 +2,61% +10,12%
Evropa – DJ STOXX 600 +0,95% +7,61%
Japonska -Topix -1,13% +7,93%
Trgi v razvoju – MSCI Emerging markets -1,17% +5,35%

* vključujoč dividende, preračunano v EUR.

Vir: Bloomberg.

Ameriške delnice nihajo tik pod rekordnimi vrednostmi, saj investitorji presojajo med dobrimi ekonomskimi kazalniki na eni strani in grožnjo inflacije na drugi strani. Novi ameriški predsednik Joe Biden je oznanil, da namerava v prvih 100 dneh svojega predsedovanja razdeliti 200 milijonov doz cepiva proti COVID-19, s čimer se bo drastično zmanjšal vpliv virusa na gospodarstvo. Dodatno demokrati pripravljajo nov paket fiskalnih spodbud v vrednosti treh bilijonov dolarjev, ki naj bi jih namenili infrastrukturnim investicijam. Tudi stanje na trgu dela je vir optimizma, saj se je število novih prosilcev za pomoč v primeru brezposelnosti znižalo nad pričakovanji in je na najnižji stopnji od začetka pandemije. Stopnjo rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v četrtem kvartalu je statistični urad, na račun višjih investicij podjetij, revidiral navzgor, le-ta sedaj znaša 4,3 % oziroma 0,2 % točke več kot v pretekli objavi. Na račun pričakovanj, da se bodo ZDA kmalu rešile primeža koronavirusa, so se v minulem tednu najslabše odrezale tehnološke delnice, ki so bile med pandemijo med najbolj donosnimi, po drugi strani pa so se bolje izkazale bolj ciklične družbe iz energetskega, bančnega in transportnega sektorja.

Optimizem glede hitrega okrevanja ameriškega gospodarstva pa je tudi razlog za previdnost vlagateljev. Napovedana pospešitev gospodarske rasti v povezavi s povečano državno potrošnjo namreč močno vpliva na pričakovanja bodočih inflacijskih pritiskov. V primeru uresničitve le-teh pa to pomeni, da bo ameriška centralna banka (Fed) primorana zaostriti monetarno politiko, kar bi posledično zaviralo potek prihodnjega okrevanja. Predsednik Feda, Jerome Powell, sicer skuša pomiriti vlagatelje in trdi, da trenutna rast ne bo občutno vplivala na inflacijo. Dodatno zagotavlja, da Fed ne bo zmanjševal spodbud, dokler gospodarstvo ne bo popolnoma okrevalo, pa še takrat naj bi zaostrovali monetarno politiko zelo počasi in postopno. Powell je sicer pohvalil nedavne spodbude Bidnove administracije, češ da bodo bistveno izboljšale ekonomsko sliko države, ne glede na rekorden državni dolg.

Za razliko od ZDA pa je v Evropi v tem trenutku manj razlogov za optimizem. Na stari celini se pripravljamo na tretji val epidemije, nekatere države pa postopoma ponovno zapirajo gospodarstva. Poleg tega se bo kmalu začela turistična sezona, ki pa bo, kot kaže, ponovno okrnjena. Francija je že uvedla 4-tedensko zaprtje v nekaterih regijah, vključno s Parizom, potem ko je število okuženih zraslo na rekordne vrednosti od novembra lani. Italija je prav tako napovedala zaprtje čez velikonočne praznike. Evropska komisija je zagotovo razočarala pri zagotavljanju cepiv prebivalstvu, še posebej po polomiji z družbo AstraZeneca. V Bruslju so si obetali razdeliti kar 160 milijonov doz cepiva v prvih treh mesecih letošnjega leta, kar bi zagotovilo 22 % precepljenost, v drugem četrtletju pa naj bi dobavili še dodatnih 380 milijonov doz, kar bi bilo dovolj za 60 % precepljenost. V resnici pa so doslej pridobili zgolj 70 milijonov doz, za razliko od na primer 154 milijonov v ZDA. AstraZeneca načrtuje, da bo proizvedla okoli 100 milijonov doz v prvih šest mesecih, kar je 170 milijonov pod planom. So pa pozitivno presenetili podatki, ki merijo ekonomsko aktivnost v evroobmočju. Kompozitni indeks PMI družbe Markit, ki meri aktivnost v proizvodnem in storitvenem sektorju, se je marca povečal na vrednost 52,5. Nivoji indeksa nad 50 kažejo na ekspanzijo, zadnja vrednost indeksa pa je najvišja od leta 2018, kar je predvsem posledica visoke rasti proizvodne aktivnosti, najvišje v zadnjih 23 letih. Kratkoročno je sicer rast proizvodnje nekoliko ogrožena zaradi trenutnega pomanjkanja mikročipov ter kemičnih sestavin na svetovnem trgu, olje na ogenj pa je prilila še nasedla ladja v sueškem prekopu, zaradi katere se bodo zamude pri dobavi, predvsem v Evropo, še nekoliko povečale.

Rok Brezigar, upravitelj premoženja, NLB Skladi, d.o.o.

Avtor: Rok Brezigar, upravitelj premoženja, NLB Skladi, d.o.o.

(oglasna vsebina)