Zaradi davčnih sprememb bomo prihodnje leto imeli nižje plače
Če bo parlament potrdil davčne spremembe predsednika vlade Roberta Goloba oziroma njegovega finančnega ministra Klemna Boštjančiča, bodo plače po navedbah časnika Finance za vse nižje.
V primerjavi z davčnimi obremenitvami plač prihodnje leto po Janševi, torej zdaj veljavni zakonodaji, in po predlagani Golobovi zakonodaji bodo manj dobili celo tisti z najnižjimi plačami. Ob 10-odstotni inflaciji naj bi prihodnje leto plačali skoraj sto evrov več dohodnine, kot če bi zanje veljala trenutno veljavna Janševa davčna lestvica. Davčna lestvica in olajšave, kot napovedujejo na finančnem ministrstvu, se po predlagani Golobovi spremembi zakonodaje ne bodo usklajevale z rastjo cen življenjskih potrebščin.
Po veljavni Janševi zakonodaji bi se splošna olajšava prihodnje leto zvišala s sedanjih 4.500 na 5.500 evrov, druge olajšave in dohodninska lestvica pa bi se usklajevale z inflacijo oziroma rastjo cen življenjskih potrebščin. Olajšave bi se torej zvišale za desetino, če bi bila inflacija 10-odstotna, za toliko pa bi se dvignili tudi davčni razredi. Torej – v višji davčni razred bi se uvrstili pozneje oziroma z višjim dohodkom.
V Golobovem dohodninskem zakonu bi se splošna olajšava zvišala le na pet tisoč evrov,
do povišane splošne olajšave pa bodo upravičeni tisti z najnižjimi plačami, obenem bodo zvišali mejo dohodka, do katere se dodatna splošna olajšava lahko uveljavlja. Iz trenutnih 13.716,33 evra se bo ob potrditvi v zakona zvišala na 15 tisoč evrov, a po zdaj veljavnem zakonu bi se le ta meja tako ali tako zvišala hkrati z inflacijo. Če se meja ne bi zvišala, minimalna plača pa, tako rekoč nihče ne bi bil več upravičen do te dodatne olajšave;
Obenem se vrača najvišji, 50-odstotni dohodninski razred, ki bo zamenjal letos veljavnega 45-odstotnega.
Poleg tega se po spremembah dohodninska lestvica in olajšave ne bi več avtomatično usklajevale z inflacijo oziroma rastjo cen življenjskih potrebščin.
Zaradi visoke inflacije je Janšev zakon za tiste z minimalno plačo ugodnejši od Golobove variante. Matic Čufar iz družbe LeitnerLeitner je za Finance izjavil: »Po naših internih izračunih postane trenutno veljavna zakonodaja ob predpostavki uskladitve dodatne splošne olajšave s cenami življenjskih potrebščin za davčne zavezance z letnim dohodkom do 15 tisoč evrov bolj ugodna ob upoštevanju stopnje inflacije od nekje šest odstotkov naprej.«
V primeru 10-odstotne inflacije bi zaposleni z minimalno plačo dobil po Janševem zakonu osem evrov neto na mesec več ali 862 evrov neto, kot če bo sprejet sedanji predlog, po katerem bi dobil 854 evrov neto.
Zaposleni s povprečno plačo bi dobil po Janševi zakonodaji okoli 217 evrov na leto več, kot bi dobil po Golobovih oziroma Boštjančičevih spremembah, ker zdajšnja vlada ni upoštevala inflacije. Prav tako bi po Janševi reformi nekdo z dvakratno povprečno plačo dobil okoli 433 evrov na leto več, kot bi dobil po predvidenih spremembah Golobove vlade.
Pri visokih plačah so razlike še večje, ker naj bi se vrnil 50-odstotni dohodninski razred. Tako bi nekdo z 12 tisoč evri bruto plače, kar je šestkratnik povprečne, po zdajšnjem Janševem zakonu prihodnje leto dobil 6.284 evrov, po Golobovem pa 6.043 evrov neto na mesec. Ivan Simić je za Finance komentiral predlog davčnih sprememb in med drugim zapisal: “Gre za dohodninske zavezance, ki imajo višje dohodke tudi zaradi višje pridobljene izobrazbe in bolje plačanih služb. To pomeni, da so zdaj zaradi višje izobrazbe in svoje pridnosti kaznovani z višjim davkom.”
Izračuni Matica Čufarja se nanašajo na plače v letu 2023. Za leto 2024 in 2025 bi se po zakonodaji Janševe vlade splošna olajšava zvišala do 7.500€, kar bi posledično vplivalo na rast plač, višina minimalne plače pa bi se usklajevala z inflacijo. Golobova vlada namerava z napovedanimi spremembami “vzeti višino minimalne plače v svoje roke”, kar bo mnenju ekonomistov porušilo razmerja v plačnem sistemu.
Na predlagane spremembe davčne zakonodaje se je odzval tudi mag. Ivan Simić, ki je na spletni strani Simić & Partnerji komentiral predloge finančnega ministra Klemna Boštjančiča.
Na spletni strani https://t.co/jwh8Ggxc2S preberite novi blog. Predlog davčnih sprememb je lep dokaz, da je škoda ergije za izgradnjo boljšega davčnega sistema, saj nova vlada ruši vse, kar je sprejela predhodna in nas vzpodbuja, da namesto plačnikov, postanemo porabniki davkov.
— Ivan (@IvanSimic59) August 2, 2022
Priznani ekonomist dr. Matej Lahovnik je predvidene spremembe davčne zakonodaje komentiral zelo zgovorno:
Postopen dvig splošne olajšave na 7.500€ je bil ob postopni rasti življenjskih stroškov smiseln, ob sedanji rasti življenjskih stroškov pa bi jo bilo smiselno kvečjemu takoj povišati, saj davčni prihodki z višjo inflacijo naraščajo, realni dohodki pa padajo @mfinance_gov_si
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) August 1, 2022
Ob tem je dodal, da je dvig davkov in odprava zviševanja splošne olajšave ob vse višjih življenjskih stroških in stroških poslovanja nelogičen in škodljiv ukrep.
Mora nova vlada res porušiti vse, kar je dobrega naredila prejšnja?
M.Z.
