Zadnjih nekaj let se krepi zavedanje, da ima netrajnostno ravnanje družbe z morskimi ekosistemi pomembne negativne posledice na morja. Posledice se kažejo v preobremenjenosti morij z odpadki, podvodnim hrupom, z onesnaževali, upadom gospodarsko pomembnih ribjih populacij in drugih morskih organizmov ter biotske pestrosti. Pomembno grožnjo kakovosti morij predstavljajo tudi podnebne spremembe, ki pomembno vplivajo na spremembe v dinamiki procesov morskih ekosistemov.
Netrajnostno ravnanje z morji, tako na nacionalni ravni kot v subregiji Jadranskega morja, v soodvisnosti s podnebnimi spremembami, kaže negativne posledice tudi v slovenskem morju. Posodobljena presoje stanja morskih voda, ki jo je ministrstvo pripravilo skladno z Direktivo 56/2008/ES, zadnjič spremenjeno 17. maja 2017 (morska direktiva), nakazuje preobremenjenost slovenskega morja in subregije Jadranskega morja z odpadki ter izgubo gospodarsko pomembnih vrst rib in drugih morskih organizmov. Pojavlja se tudi vse večja prisotnost tujerodnih vrst, ki pomembno vplivajo na domači morski ekosistem ter porast v jakosti podvodnega hrupa, ki lahko pomembno negativno vpliva na morske organizme. Vse to se že kaže v upadanju biotske raznovrstnosti tudi v slovenskem morju in subregiji Jadransko morje.
Ob Svetovnem dnevu oceanov se vsako leto izpostavi tema za katero se oceni, da je z vidika ohranitve morij izjemnega pomena. En ocean, eno podnebje, ena prihodnost in poziva k proaktivnemu pristopu s katerim bi do leta 2030 zaščitili vsaj 30 % svetovnih morij ter na ta način omogočili ohranitev ali povečanje biotske raznovrstnosti morij.
Pomen ohranitve ali povečanja biotske raznovrstnosti morij je prepoznala tudi Evropska komisija (EK) zato je izdala dokumenta Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter Zeleni dogovor. V teh dokumentih EK pojasnjuje, da ima upad biotske raznovrstnosti pomembne negativne vplive na gospodarstvo, (npr. morsko ribištvo, kmetijstvo, prehrambna industrija, gradbeništvo, in tako naprej) predvsem zaradi upada ekosistemskih storitev, ki jih sicer nudi »zdravo« naravno okolje. EK ob tem poudarja, da več kot polovica BDP temelji na ekosistemskih storitvah (npr. prehrana, turizem, rekreacija) in da je ohranitev ali povečanje biotske raznovrstnosti nujna za ugoden vpliv na gospodarski in socialni vidik družbe. EK tako predlaga, da se do leta 2030 vzpostavi bolj povezana območja s posebnim pomenom za ohranjanje ali povečanje biotske raznovrstnosti, kot so npr. povezana območja Natura 2000 ali pa vzpostavitev modrih in zelenih koridorjev tudi na čezmejni ravni, ne le v nacionalnih okvirih. Za primerjavo dodajamo podatek, da je v EU morjih takšnih območij manj kot odstotek.
Pomembnost ohranjanja ali povečanja biotske raznovrstnosti ter dobrega stanja morja je bila prepoznana tudi v slovenskem morju. Z Načrtom upravljanja z morskim okoljem za obdobje 2017-2021, ki ga je pripravilo ministrstvo in sprejela vlada, so bili sprejeti ukrepi za zagotovitev trajnostne rabe morja in preprečevanje upadanja biotske raznovrstnosti. Med temi ukrepi sta bila na primer ukrep za preveritev vzpostavitve modrih koridorjev na čezmejni ravni oziroma v Jadranskem morju, katerega del je slovensko morje ter ukrep za pripravo pomorskega načrta na morju, ki je trajnostno naravnan in čezmejno usklajen. Ministrstvo za okolje in prostor je v letošnjem letu pripravilo Pomorski prostorski načrt, ki opredeljuje tudi modre koridorje, prav tako je s pomorskim prostorskim načrtom vzpostavljena prostorska podlaga za usklajeno in trajnostno upravljaje z morskim okoljem.
Ministrstvo je v letošnjem letu aktivno pristopilo k posodobitvi ukrepov iz Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021. V pripravi so strokovne podlage za Program ukrepov in Načrt upravljanja z morskim okoljem za obdobje 2022-2027, ki bodo nadgradile ukrepe iz Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021.
Ministrstvo za okolje in prostor
