Dan mrtvih ali praznik vseh svetih obeležujemo kot praznik veselja in zmagoslavja. Gre za praznik, ko častimo spomine na življenje vseh znanih in neznanih svetnikov, da bo to 1. november pa se je Cerkev odločila v letu 835. Ker je današnji dan dneva prost dan (že vse od leta 1991), se svojih pokojnih spomnimo z obiskom pokopališč, s prižigom sveč in okrasitvijo grobov z mahom ter cvetjem. V “obredu” se na neki način tudi povežemo z njimi, si jih poskušamo priklicati v spomin ali si vzamemo čas za globlje razmišljanje o minljivosti.
Slovenci vse bolj dojemljivi za sprejemanje razumevanja duš umrlih?
Danes se bo poleg spominjaja svojih pokojnih marsikdo spet spraševal, ali je po smrti vsega konec. Ali se lahko resnično veselimo potovanja duše, ki bo po smrti zapustila telo, ter z nalogo varovanja, spremljanja, vodenja…opravljala tako plemenito delo? Torej, bomo na neki način del nadaljevanja življenja s svojimi bližnjimi! Včasih, po potrebi in ob posebnih dogodkih? Si Slovenci še vedno “odmerimo” tako premalo časa, da bi se posvetili sami sebi, onostranstvu, svoji prihodnosti? Da bi kdaj prisluhnili znakom, ki iz onostranstva prihajajo, ki nam jih pošiljajo duše?
Na knjižnih policah se najde že marsikatero delo avtorjev, ki se ukvarjajo s povezavo svojcev s svojimi pokojnimi. So iskušnje, s pomočjo napredka tehnologij ter znanstvenikov pa obstajajo tudi fotografije, ki so ujele trenutek, ko se je duša ločila od svojega telesa. Ena izmed teh je delo Konstanina Korotkova, profesorja na zvezni univerzi za tehnologijo, optiko in mehaniko v ruskem St. Petersburgu. Ujel je trenutek ter zbral dokaze, ki bodo upajmo v pomoč za prihodnje globlje razmišljanje in verovanje obstoja duše ter življenja po smrti.
Uredništvo
