SO ZA ZAPOSLITEV ZDRAVSTVENEGA OSEBJA IZ TUJINE PREVISOKE ADMINISTRATIVNE OVIRE?, kar na twitterju sprašuje bivši predsednik stranke SD Dejan Židan sedanjega ministra Gantarja?
s pisnim poslanskim vprašanjem sprašujem, kako je z zaposlitvijo zdravnic in zdravnikov ter drugega zdravstvenega osebja iz tujine.
Vsebinsko vprašanje, ki je preko predsednika Državnega zbora naslovljeno na Gantarja pa podrobneje sprašuje:
- Koliko zdravstvenega osebja iz tujine trenutno dela v slovenskem zdravstvu?
- Koliko je čakajočih na delo, ker še niso izpolnili vseh slovenskih zahtev?
- Kako komentirate mnenja, da se prihod tujih zdravnikov načrtno blokira z visokimi standardi za znanje slovenščine?
- Ali razmišljate, da bi kriterije za delo tujih zdravnikov in zdravnikov ter drugega zdravstvenega osebja prilagodili vsaj za obdobje obvladovanja epidemije, ko so krizne razmere zaradi pomanjkanja ljudi največje?
Tako mu odgovarja mlad zdravnik, specializant infektologije Federico V. Potočnik
*Vsak teden* gre en naš zdravnik v tujino. Sestre, tehniki in bolničarji tudi odhajajo. Predlog: namesto da ves čas privabljamo še večje reveže od nas, kaj pa če bi izboljšali razmere, da našim ne bi bilo treba odhajati?
In resnica o kriterijih znanja slovenskega jezika?
“V mandatu Milojke C. Kolar smo pogoje za pridobitev licence, vsaj kar zadeva znanje jezika, že znižali, iz C1 na B2. Pa še tu se gleda skozi prste. Jezikovna nekompetenca nekaterih tujih zdravnikov je resen problem, ni čudno, da zahod in sever zahteve višata, ne nižata”, pa twittne dr. Samo Vesel, pediater in kardiolog, ki je bil med drugim tudi vodja službe za kardiologijo na pediatrični kliniki UKC Ljubljana.
Uredništvo
