Delavec migrant, ki si služi kruh v Republiki Avstriji (ali v drugi državi), mora v Republiki Sloveniji plačati razliko dohodnine, ki jo izračuna FURS tako, da ugotovi, koliko dohodnine bi mu odmerili za isto bruto plačo, v kolikor bi delal v Sloveniji. To je utemeljitev FURS (oz. področne zakonodaje), ki služi kot izhodišče za odmero oz. plačilo razlike dohodnine v Sloveniji (torej kot premalo odmerjene – plačane v Avstriji). Toda, nihče na tem svetu tega ne more dokazati z izračuni, so zapisali na SDMS (Sindikat delavcev migrantov Slovenije).
Nihče na tem svetu tega ne more dokazati z izračuni
Kot pojasnjujejo, delavci migranti niti slučajno ne plačujejo razliko, saj bi to pomenilo, da sta delovno-pravni zakonodaji, kolektivne pogodbe in davčni sistemi držav enaki oz. precej podobni. Kot navajajo, so mnenja, da če jim država nalaga enake dolžnosti, bi jim morala zagotoviti tudi enake pravice kot domačim delavcem.
Za enake dolžnosti bi nam morale biti zagotovljene enake pravice kot domačim delavcem
Svoje utemeljitve pa v SDMS utemeljujejo še z naslednjimi argumenti:
Stroški v zvezi z delom (malica in prevoz) se slovenskemu delavcu ne vštevata v davčno osnovo, kar pomeni, da jih dobi izplačane neobdavčene zraven bruto plače in to ni vidno nikjer. V sosednji Republiki Avstriji zaposlenim ne pripada nadomestilo za malico in prevoz, kar pomeni, da ima delavec migrant te stroške od svojega neto dohodka. FURS to neenakost poskuša kompenzirati tako, da čezmejnim delavcem prizna stroške v zvezi z delom kot olajšavo (odvisno od dohodninskega razreda v katerem jih uveljavlja). Toda, finančni učinek takšne rešitve ni enak temu, kar prejme domači zaposlen. Kot pa kaže praksa, pa najslabše “odnesejo” delavci z najnižjimi plačami, saj imajo odmerjene najvišje obdavčitve teh stroškov.
Kot pomemben argument šteje tudi težava, ki nastane v času dela ponoči ter nedeljah in praznikih. V Sloveniji se slednji štejejo kot dodatki k urni postavki, v Republiki Avstriji pa so manj oz. urne postavke sploh niso obdavčene. Gre za še eno krivico izničenja finančnega učinka priznanih posebnih pravic delavcem migrantom.
V prispevku smo našteli le nekaj anomalij, ki v škodo delavcem migrantom odžira del pomembnega dohodka, ki bi moral ostati v proračunu gospodinjstva. Toda, ne priporočila, ne utemeljitve in ne argumenti, da bi ta denar bil porabljen ravno na domačih tleh, ne seže do pristojnih. Tudi ne do predsednika Vlade RS Marjana Šarca, ki je v času volitev še kako nagovarjal, da nepravičnost razume in je utemeljena. Pa je kmalu pozabil na obljube. Denar je pač sveta vladar in tudi teh, kar nekaj milijonov evrov, ki jih FURS odmeri, pomeni mnogo priložnosti za delitev.
Uredništvo
