Liberalni voditelji Evropske unije kot tudi Združeni narodi želijo to težavo reševati tako, da pospešujejo množične migracije, saj naj bi migranti nadomestili starajoče se prebivalstvo Evrope. Tako so Združeni narodi že na začetku drugega tisočletja naše ere objavili študijo o »nadomestnih migracijah«, v kateri navajajo število migrantov, potrebnih za nadomeščanje prebivalstva. Zdajšnja slovenska vlada gre prav tako v tej smeri, saj je premier Golob ob koncu prejšnjega leta izjavil, da je najučinkovitejša pot za upravljanje z nezakonitimi migracijami njihova legalizacija, kar odraža tudi bistvo sprejetega pakta o migracijah in azilu na ravni Evropske unije. Takšen pristop reševanja demografskega vprašanja seveda odraža splošno liberalno miselnost, ki zanika pomembnost etnokulturnih značilnosti in verjame, da so vsi ljudje enaki in s tem tudi zamenljivi. Če v Sloveniji ni dovolj prebivalcev, jih po tej logiki lahko preprosto uvozimo s Kosova, iz Afganistana ali Maroka. Hkrati potrošniška liberalna miselnost, ki podreja vse družbene dejavnike ekonomiji, prav tako spodbuja ljudi, da se osredotočajo predvsem na kariero, kar seveda pomeni, da številni vidijo ustvarjanje družine in vzgajanje otrok kot nekakšno oviro pri izgradnji uspešnega poslovnega življenja. Posledično se to odraža v tem, da imajo ženske manj otrok in da se zanje odločajo kasneje. Vsekakor tako Slovenija in Evropa potrebujeta oster preobrat v demografski politiki, ki bo v središče družbe znova postavil družino in spodbujal rojevanje otrok. Sicer se lahko zgodi, da bodo Slovenci skupaj z drugimi narodi stare celine popolnoma izginili pod ledom demografske zime.
Vse manj Slovencev, vse več tujcev
Slovenija je imela ob koncu prvega četrtletja tega leta 2.123.949 prebivalcev, od tega je bilo 9,6 odstotka tujih državljanov. To pomeni, da je bilo ob objavi zadnjih statistik na Statističnemu uradu RS državljanov Slovenije 1.920. 676. Ker pa že od leta 2002 ni bilo popisa prebivalstva po narodnosti in veroizpovedi, ostajajo te številke precej meglene. Kot vemo, postane vsakdo lahko državljan ne glede na etnijo. Po drugi strani prav tako nimamo točne sestave tujih državljanov, ki živijo pri nas, med katere se štejejo tako pripadniki sorodnih evropskih narodov kot tudi migranti iz tretjega sveta. Če se osredotočimo le na podatke, ki jih imamo, vidimo, da se število slovenskih državljanov zmanjšuje, število priseljenih tujih državljanov pa počasi narašča. Ko je bil opravljen zadnji popis po narodnostih leta 2002, je bilo Slovencev 83 odstotkov, najmanj 13 odstotkov prebivalstva pa so bili priseljenci iz nekdanje Jugoslavije, med katerimi so prevladovali etnični Bošnjaki oziroma bosanski muslimani. Danes imamo seveda tudi precejšnje število albanskih priseljencev s Kosova, vse več pa je tudi bolj »eksotičnih« migrantov z Bližnjega vzhoda, iz Afrike in Azije. Pred desetimi leta, leta 2014, je bilo slovenskih državljanov 1.962.343, kar je 40.000 več kot letos. Iz leta v leto tako zaznavamo upad, saj jih je bilo leta 2020 1.944.627, leta 2023 pa 1.923.200. Po drugi strani se povečuje število pri nas živečih tujih državljanov. Leta 2008 jih je bilo 67.270 ali 3,1 odstotka, v letu 2015 jih je bilo 106.486 ali 5,1 odstotka, leta 2020 jih je bilo 166.834, oziroma 7,7 odstotka vsega prebivalstva, v prvem četrtletju letošnjega leta pa že 203.273 ali 9,6 odstotka.
Slovenija se stara, več ljudi umre, kot se jih rodi
Demografski podatki kažejo tudi, da v Sloveniji narašča delež starejšega prebivalstva. Leta 2008 je bila povprečna starost 41 let, leta 2015 42 let, leta 2020 43 let in danes 44 let. Samo 14,7 prebivalca je starih 14 let ali manj. Največ slovenskega prebivalstva, 63,5 odstotka, je starega med 15 ali 64 let. Leta 2008 je bilo prebivalcev, starih 65 let ali več, 16,3 odstotka. Do leta 2020 se je njihov odstotek zvišal na 20,5 odstotka, danes pa jih je 21,8 odstotka. Delež prebivalcev, starih več kot 80 let, pa je od leta 2008, ko jih je bilo 3,7 odstotka, narasel na 5,8 odstotka prebivalstva. V zadnjih letih se pojavlja tudi zaskrbljiv trend, da več ljudi umre, kot se jih rodi. Leta 2020 je umrlo 24.016 ljudi, rodilo pa se jih je 18.767. Naslednje leto je bilo rojenih 18.984 otrok, umrlo pa je 23.261 ljudi. V letu 2022 je bilo rojenih 17.627, umrlih pa 22.492. Lansko leto je bilo rojenih samo 16.989 otrok, medtem ko je umrlo 21.540 ljudi. Leto 2023 je bilo v tem pogledu sploh zelo zaskrbljivo, saj se je prvič v 102-letni zgodovini zbiranja statistik o rojstvih v Sloveniji rodilo manj kot 17.000 otrok. Od tega je bilo 8.677 dečkov in 8.312 deklic. V primerjavi z letom 2022 so se rojstva zmanjšala za 3,6 odstotka.
V letu 2023 najmanjša rodnost v zadnjih sto letih
Lansko leto se je rodilo samo osem otrok na 1.000 prebivalcev, kar je najmanj od leta 1922. Že od leta 2017 se zaznava negativen naravni prirast, ki je bil še leta 1995 12, danes pa je -4,5. Najvišja rodnost je bila v Sloveniji pred slabimi 70 leti, leta 1955, ko je bilo rojenih 32.096 otrok. Ob osamosvojitvi leta 1991 je bilo rojenih 21.583 otrok, padec rojstev pa se je večinoma nadaljeval tudi v novoustanovljeni Republiki Sloveniji. Leta 2001, ob deseti obletnici osamosvojitve, je bilo rojenih 17.477 novorojenčkov. Stanje se je zatem malce popravilo, saj je bilo deset let kasneje rojenih 21.947 otrok, vendar pa sedaj strahovito upada. To je razvidno tudi iz stopnje rodnosti na žensko, je bila leta 2020 1,60, leta 2023 pa 1,51. Za primerjavo, stopnja rodnosti je bila leta 1955, le deset let po strahoviti vojni, 2,58. Vsaj deloma gre tudi za posledice že omenjene liberalne miselnosti in zatona tradicionalnih družinskih vrednot. Poleg tega, da je bila rodnost lansko leto zelo slaba, so kar 16,5 otroka rodile tuje državljanke. Med njimi jih je bila slaba polovica državljank Bosne in Hercegovine, za njimi pa državljank Kosova. Sicer se z nizko rodnostjo sooča celotna Evropska unija, saj je splošna stopnja rodnosti na njenem območju 1,46.
Ženske se kasneje odločajo za materinstvo
Zaton družinskih vrednot v dobi potrošništva in sodobnega individualizma je razviden tudi iz dejstva, da so leta 2023 več kot polovico otrok rodile neporočene matere. 7.383 otrok se je namreč rodilo v zakonski zvezi, 9.606 ali 56,5 odstotka pa neporočenim materam. Gre sicer za splošen trend, saj se je leta 2020 rodilo zunaj zakonske zveze 10.601 otrok, leta 2010 pa 12.441. Če primerjamo to s prejšnjimi desetletji, se je leta 1995 rodilo 5.657 nezakonskih otrok, leta 1965 pa 2.815. Prav tako se ženske danes kasneje odločajo za materinstvo oziroma imajo prvega otroka. Leta 1975 je bila povprečna starost mladih mater 22 let, leta 1991 24 let, ob začetku novega tisočletja 26 let, danes pa je povprečna starost matere s prvim otrokom 29 let.
Med priseljenci največ državljanov Bosne in Hercegovine
Vse več Slovencev se prav tako odloča za selitev v tujino. Leta 2023 se jih je nazaj v domovino priselilo 4.031, odselilo pa 5.627. Med tistimi, ki so prišli nazaj domov, se jih je največ priselilo iz Nemčije in Avstrije ter nekaj manj iz Hrvaške, Švice in Italije. Kot je bilo že omenjeno, pa se povečuje selitveni prirast tujcev. Med njimi je največ državljanov Bosne in Hercegovine, ki predstavljajo kar 40 odstotkov vseh priseljencev v letu 2023, za njimi pa so državljani Kosova. V letu 2023 se je iz tujine priselilo vsega skupaj 33.939 tujih državljanov. Seveda pa v Slovenijo zakonito in nezakonito vstopajo tudi migranti iz tretjega sveta, ki se hočejo prebiti v Evropsko unijo. Kar zadeva ilegalce, je bilo do konca junija letos zabeleženih že 21.243 nezakonitih prehodov meje. Zaradi množičnega priseljevanja in tudi njihove višje rodnosti naj bi bilo sicer v Sloveniji že približno 100.000 muslimanov.
Evropska demografska kriza
Demografska zima, s katero se sooča Slovenija, grozi vsej Evropi. Staranje prebivalstva in nizka rodnost sta težavi, ki ju poskušajo liberalne elite odpraviti z uvažanjem migrantov. Število novorojencev na območju Evropske unije upada že od leta 2008. Čeprav se je leta 2021 stopnja rodnosti malce zvišala na 1,53, je v letu 2022 znova padla na 1,46. Tudi pri tem je treba opozoriti, da velikokrat iz statistik ne moremo izvedeti, koliko je med »državljani in državljankami«, ki imajo otroke, pravzaprav etničnih Evropejk in Evropejcev. V letu 2023 je Evropska unija prejela 1,1 milijona prošenj za azil, kar je bilo 18 odstotkov več kot leta 2022, in se približuje številu prošenj v obdobju migrantskega vala iz let 1015−2016. Največ prošenj so vložili državljani Sirije, 38 odstotkov več kot leta 2022. Poleg tega na tisoče migrantov vsako leto prihaja v Evropsko unijo popolnoma zakonito. Tako je v letu 2021 prišlo v EU iz držav zunaj Unije kar 2,3 milijona migrantov. Podobno kot v Sloveniji tudi evropske statistike ne pokažejo točno, iz katerih držav so prišli, vendar pa je jasno, da prihajajo v velikem številu z Bližnjega vzhoda in iz Afrike. Vrata Evrope so odprta, medtem ko njeno prebivalstvo pozablja na vrednote, ki so ključnega pomena za obstoj vsakega naroda. Zato je skrajni čas, da pride do korenitih sprememb.
vir: Demokracija (Andrej Sekulović)
