Na tokratnem plenarnem zasedanju se je znašla zanimiva tema, ki sicer nosi všečen naslov, tj. Smernice EU o vključujočem jeziku, vendar pa so v njem nekatere sporne navedbe, zaradi katerih je komisarka Dalijeva smernice zaenkrat umaknila. Poslanci so večinoma nasprotovali priporočilu iz smernic, da bi se izogibali besedi Božič, ki predstavlja samo jedro naše vere in kulture. “Ta dokument je komisarka Dalijeva morala umakniti, tako da to ni uradno stališče Evropske komisije, kljub temu pa je ta non paper, če se tako izrazim, sprožil močan odziv, zlasti z desne sredine v Evropskem parlamentu.
Manfred Weber je takoj predlagal parlamentarno razpravo in imel čudovit uvod, v katerem je poudaril pomen krščanstva za evropsko kulturo in duha,” je povedal poslanec. “Prijetna posledica tega odziva je bila, da so mnogi govorniki, tudi pri drugih točkah, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, zaključevali svoje nastope z voščilom “srečen Božič”,”je povedal poslanec in dodal, da “poskus razvrednotenja Božiča, da bi ga dali na “črno listo” tokrat – sodeč po tonu razprave – levici ni uspel.”
Evropski poslanci so precej pozornosti namenili tudi napetosti med Ukrajino in Rusijo. Rusi so namreč na mejo preselili ogromno vojsko z vsem možnim orožjem. “Parlament se je odzval z ostrim sporočilom Putinu, naj se ne igra z orožjem, v naslednjih dneh se bo odzval tudi Evropski svet,” je uvodoma dejal poslanec. Po njegovih besedah je po nekaterih podatkih na meji z Ukrajino 135.000 ruskih vojakov, “kar seveda vzbuja močno zaskrbljenost.” “Seveda zgolj besede niso dovolj, čeprav so težke in ostre, a prav je, da se Rusijo opozori na posledice, če bodo napadli evropsko sosedo,” je povedal poslanec. Dodal je, da je Ukrajina je še vedno pod vojaškim embargom, predvsem zato, ker Nemčija vztraja pri njem. Posledica je, da Ukrajini manjka oborožitve in zato je ranljiva.
“Ukrajina bi imela danes mir, če bi jo npr. leta 2008, kot je bilo predvideno, sprejeli v Nato. Danes pa Rusija grozi, da jo bo napadla, če bo sprejeta v Nato. Skratka, Ukrajina je v velikih težavah, zato ji moramo pomagati na vse mogoče načine, ne le z besedami in resolucijami. Pričakujmo najboljše, a pripravljeni moramo biti na najslabše,” je dejal evropski poslanec dr. Zver.
Na vprašanje kakšne so prve ocene slovenskega predsedovanja in ali lahko sprejetje resolucije o vladavini prava v Sloveniji zasenči slovensko predsedovanje, dr. Zver odgovarja, da resolucija ne more zasenčiti uspehov slovenskega predsedovanja. “Ko smo razpravljali o izhodiščih za srečanje Evropskega sveta, je kar nekaj govornikov posebej pohvalilo delo slovenskega predsedstva. Pričakujem, da bomo imeli razpravo o tem v januarju,” je dejal poslanec.
“Kar pa se resolucije o vladavini prava v Sloveniji tiče, pa bi povedal naslednje: Vsi razumejo, da je resolucija plod zleh namenom levice, gonilna sila pri tem pa so bili nekateri slovenski poslanci. Vsebina te resolucije v EU nikogar ne zanima; vsi razumejo, da gre za notranje politično zadevo, prenešeno na evropski parket,” je povedal dr. Zver.
Nadaljeval je, da se je pripravljalcem resolucije zalomilo. “Prvotni osnutek so v pogajanjih dodobra omilili. Vsekakor pa ni sprejemljiva. V prihodnje pa lahko ta resolucija postane ena od podlag pri uvajanju pogojevalnega mehanizma pri črpanju evropskih sredstev. To pa je lahko nerodna stvar,” je prepričan dr. Zver.”
M. Z.