Predlog akta žal nekaterih problemov ne reši
Poslanke in poslanci so včeraj v Evropskem parlamentu obravnavali Predlog akta o svobodi medijev. Po mnenju dr. Zvera Akt vsebuje nekatere odlične rešitve urejanja področja medijev, žal pa je v njej kar nekaj določb, ki vzbujajo pomisleke, zaradi katerih predloga akta ni mogel popolnoma podpreti in se je pri glasovanju vzdržal.
“Pluralnost medijev ne pomeni le različnosti medijev, ampak tudi raznolikost lastnikov, uredništev, novinarjev in novinark ter različnih virov financiranja. To omogoča, da se različni glasovi in stališča slišijo in da novinarji opravljajo svoje delo neodvisno in brez pritiskov,” je v odzivu na obravnavano tematiko zapisal Zver. Večina velikih mednarodnih medijev teži levo od sredine, v Sloveniji pa je celo preko 80 odstotkov medijev naklonjenih politični levici, kar dr. Zver vidi kot resnični problem, ki pa ga predlog akta žal ne reši.
“Bojim se, da bo Akt o svobodi medijev doživel podobno usodo kot evropski mehanizmi za pravno državo – ne samo, da v praksi ne delujejo uravnoteženo in proporcionalno z namenom zaščite pravne države, temveč popolnoma prezrejo napake politične levice,” je še zapisal dr. Zver.
Predvideva se ustanovitev novega Evropskega odbora za medijske storitve, ki bo po njegovem mnenju le še en evrokratski “papirnati zmaj”, od katerega verjetno ne bo koristi za pluralizem medijev. Obstaja celo možnost, da ga ga bo pri nas politična levica uporabila za to, da bodo dokazovali, kako pluralno je trenutno vodstvo RTV.
“To, kar trenutno izvaja novo vodstvo RTV Slovenija, je vse prej kot v skladu s temeljnimi načeli demokratičnega in pluralnega medijskega prostora. Je napad na demokratični in pluralni javni medijski prostor v Sloveniji,” je še zapisal evropski poslanec.
Akt sicer vsebuje nekatere dobre rešitve urejanja področja medijev. Med njih sodi evropska podatkovna zbirka o lastništvu medijev, ki naj bi zagotavljala transparentnost lastništva medijev v EU. Akt tudi zahteva vzpostavitev pritožbenih rokov za velike ponudnike storitev pred kakršnimikoli hudimi posegi (npr. brisanjem profilov zaradi ideologije) in spodbuja diverzifikacijo, saj je omejitev za državno oglaševanje največ 15% proračuna na en medij/ponudnika medijskih storitev.
