Družinsko podjetje Himelrajhovih iz Radencev se ukvarja z avtoservisnimi storitvami vseh vrst osebnih vozil, pooblaščeno pa je za prodajo in servisiranje vozil Chevrolet. Steber podjetja predstavljata brata Franc in Drago, z rastjo in dodatnimi ponudbami pa sta postala nepogrešljiva še sin Franca, Dejan in Dragota, Marko. S Francom, ki je z upokojitvijo brata, ki je še vedno nosilec dejavnosti, prevzel »krmilo« podjetja, sva pokramljala o spominih na prva vajeniška leta, o odrekanju zaradi mnogih vlaganj v podjetje…pa tudi o hobijih, ki ga v popoldanskem času »napolnijo« z optimizmom za vsak nov dan.
Franc Himelrajh, vaše družinsko podjetje ima lepo, že kar 55 letno tradicijo neprekinjenega dela na trgu. Kako bi opisali to lepo bogato »dediščino«?
Prve korake servisnih storitev je pred 55-leti ponudil moj žal že pokojni oče. Začel je kot t.i. »pavšalist« in kaj hitro sva se tudi midva z bratom znašla ob njem. Vsak gib, vsak pogovor in zapleti v času popravil so nama bili v izziv. Izbira poklica je zato bila enostavna, lahko bi rekel celo samoumevna, vajeniški časi pa polni lepih spominov. Spomnim se prve očetove “prave” delavnice, ki je »zrasla« 1985 leta. Danes vem, da pogum, ki žene naprej, skoraj vedno prihaja zaradi otrok. Ko jih opazuješ, ne samo upaš, ampak skoraj veš, da bo podjetje »šlo« še naprej v prave roke.
In iz razlogov, ki jih omenjate, logičen korak, rast, dodatne ponudbe za stranke…?
Kvaliteto servisnih storitev, predanost in odgovornost stranke zagotovo prepoznajo. Zato prihaja vse več strank, zato zaokroži tudi dober glas in čas, ko se je potrebno odločati o dodatnih ponudbah, širitvi obsega dejavnosti…Danes naše stranke prihajajo praktično iz celega Pomurja, v delavnici pa se znajde tudi kakšen avto iz sosednje Republike Avstrije. Ravno to je čar družinskih podjetij, ravno zato odločitev postavitve salona za prodajo vozil, najprej Daewu, pozneje Chevrolet. In širitev delavnice v letu 2004 ter salona v letu 2008. Rast je prinesla tudi nove zaposlitve, tako, da danes podjetje šteje že šest odličnih zaposlenih. Poleg naju z bratom, so nepogrešljivi še moj sin Dejan in nečak Marko, sodelavec v delavnici Joži in administratorka ter prodajalka vozil Ida. Kot lahko vidite, lahko danes vzporedno servisiramo na kar šestih servisnih progah in to res kot prava družina.
Podjetništvo je tudi čas težav. Se morda katerih spomnite, so vam »delale kakšne neprespane noči« In, kako ste jih reševali?
Zagotovo se vsako podjetje v času delovanja znajte na razpotju, ko se je potrebno zaustaviti, premisliti in se odločati. O svoji prihodnosti, o rasti, dopolnjevanju obstoječe ponudbe, željah strank…Odločitve vedno niso lahke, vezane so na vlaganja, zadolževanja…kar pa za sabo »potegne« tveganja. Toda, če odločitve sprejemaš znotraj družinskega podjetja so pogledi na odločitev preverjeni z različnih zornih kotov, dobro »skomunicirani«, pretehtani in na pot odločitve se skupaj s tveganjem poda cela družina. Tako ti je precej lažje, ko veš, da bo premagovanje težav podprto v dobrem in slabem! Lahko samo povem, da smo vse naložbe izvedli z lastnim kapitalom, saj so banke vedno želele, da zastavimo kakšen kos zemlje, hiše…Delavnost, pomoč sosedov, znancev…in t.i. »udarniško delo« skupaj s kakšnim zidarjem in novi prostori so kar rastli. Ponosen sem, da so pri tem sodelovali tudi moji in bratovi otroci, saj bo gotovo kaj v lastni režiji postorjeno tudi v prihodnje.
Opazil sem, da sta sin in nečak res dodana vrednost v podjetju. Delo na računalniku, diagnostika…Prihodnosti podjetja se torej ni bati!
Smeh. Včasih smo kakšen rezervni del iskali v sosednji Avstriji, ga po naročilu čakali kakšen teden, dva ali celo dlje. Kakšnega smo tudi začasno »rehabilitirali«, da je vozilo bilo vozno za nekaj tednov. Danes kot vidite, del naročiš preko e-aplikacije in ga imaš danes ali jutri v delavnici. Res se je vse spremenilo v dobro stranke, kar pa je moderniziralo tudi delo v delavnici. In tu so naši fantje nepogrešljivi. Tudi šola elektrotehnike elektronike, ki sta jo končala, je odlična izbira in dodana vrednost podjetju. Kaj te lahko še bolj veseli, kot to, da opazuješ »svojo deco«, kako postajajo bodoči prevzemniki podjetja. Smeh!
Franc Himelrajh, ste tudi vinogradnik, spremljam vas tudi kot zavzetega svetnika v Občini Radenci!
Delo v vinogradu v popoldanskem času mi je sprostitev, lahko rečem celo moj hobi. Cca. 800 trsov, ki jih je potrebno »negovati« za vsakoletno letino, me kar sprosti in žene v nove dni. Ja, kot politik pa sem se aktiviral že v letu 1994, v letu 2014 pa prevzel vodenje odbora stranke SDS. Sedaj sem kot svetnik Občine Radenci tudi predsednik odbora za gospodarstvo, obrt in podjetništvo. Lahko izpostavim, da odmeva moje prizadevanje na področju oživitve naše »srčike«, odprtega bazena Radenci, zavzel sem se, da je Kapela končno prišla do pločnikov in razsvetljave, aktivno sodelujem pri ureditvi bodočih pogodbenih odnosov med Domom starejših Dosor in vlagateljem, sicer pa moraš kot svetnik pravično poskrbeti za napredek za vse občane.
Vam ostane še kaj prostega časa za »resetiranje« telesa!
Smeh. O ja, pozimi se rad spustim po strminah zahtevnejših smučišč, rad pa se zapeljem tudi z mojim motorjem. Res pa je, da zadnja leta naredim bolj malo kilometrov, vseeno pa veste kako je, ko je »veter v laseh«. Hja! To pa me že vrne v mlada leta, ko sem jih imel 16. Takrat sem z mojim Puchonm že prepotoval pot od Radencev do Beograda ter se vračal po jadranski magistrali do Kopra in domov. Vau, to moram izpostaviti, da dam mladim poguma in »vetra«, da se da služiti in zaslužiti že, ko si mlad.
Franc Himelrajh, morda za konec še o aktualni vladi, ki je z nevarnim »razmerjem« s stranko Levica kar poniževalna pri komuniciranju do podjetnikov! Kako vi kot uspešen podjetnik, ne nazadnje tudi politik gledate na to?
Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. To je že utečen star pregovor in ga bom kar uporabil za aktualno vlado. Čakam pa dan, ko bo iz vrst odgovorne vlade poslano jasno sporočilo: »Spoštovani podjetniki, potrebujemo vas, saj ste del sistema, ki zagotavlja blaginjo države, zaposluje, skrbi za odlične in spoštljive odnose do sodelavcev in vam preprosto ni vseeno. Tudi do lasne države v dobrem in slabem!
Torej spoštovani Franc Himelrajh, naj tokrat jaz zaključim najin pogovor z zahvalo: »Hvala pokojnemu očetu, hvala vam, bratu, sinu in nečaku ter sodelavcem za 55 let. Ker vem, da vam ni nikoli bilo vseeno, tudi za Slovenijo ne.
Najlepša hvala tudi vam za prijeten pogovor in seveda zahvala vsem zvestim strankam, ki so ključni, da lahko ustvarjamo, zaposljujemo odlične sodelavce in prispevamo k skupni blaginji naše prelepe Slovenije.
