Vlada Roberta Goloba je kljub opozorilom fiskalnega sveta silila z glavo skozi zid

Realizacija letošnjega proračuna do oktobra potrjuje oceno fiskalnega sveta, da Vlada Roberta Goloba z rebalansom ni ustrezno prilagodila nerealistično visoke porabe.

Dosedanja realizacija proračuna po navedbah fiskalnega sveta potrjuje oceno, da je rebalans nerealističen in da ne more biti ustrezna osnova za pripravo proračunskih dokumentov za leti 2023 in 2024. Primerjava dosedanje realizacije in sprejetega rebalansa proračuna namreč kaže, da naj bi bilo v zadnjih dveh mesecih leta realiziranega kar 1,76 milijarde evrov primanjkljaja, od tega kar 1,16 milijarde evrov denarja, ki ni povezan z ukrepi za blažitev posledic epidemije in draginje.

Nam grozi nova katastrofa?

Fiskalni svet je ocenjuje, da z vlada izhodnim covidnim zakonom nadaljuje sprejemanje interventne zakonodaje, ki po vsej verjetnosti ne bo neposredno povezana z izdatki, ki naj bi jih naslavljala. Obsežna vsota sredstev, ki pod postavko proračunske rezerve v predlogu proračuna za leto 2023 za draginjske ukrepe bo najverjetneje uporabljena namensko le formalno, dejansko pa za reševanje drugih težav, tudi sistemske narave, kar bi lahko trajno obremenilo javne finance.

Glede na to, da je vlada na podlagi rebalansa proračuna za leto 2022 zasnovala tudi proračuna za leti 2023 in 2024, nas verjetno čaka drvenje v prepad.

Da vlada na čelu s samozvanim “energetskim strokovnjakom” Golobom ne upošteva mnenja opozicije, je bilo za pričakovati, da pa povsem ignorira fiskalni svet, pa je znak pretirane samovšečnosti in evidentna zloraba moči.

M.Z.