Ob vse manjšem številu slovenskih učiteljev skozi stranska vrata v slovenski šolski sistem prihaja vprašljiv pedagoški kader
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je osnovne in srednje šole povabilo k oddaji prošenj za sofinanciranje dopolnilnega pouka maternih jezikov za otroke drugih narodnosti.
Dopolnilni pouk izvaja vzgojno-izobraževalni zavod, ki najkasneje do 31. januarja 2024 na ministrstvo naslovi vlogo za sofinanciranje dopolnilnega pouka, minister za vzgojo in izobraževanje pa na podlagi vloge izdal sklep, s katerim se določi sofinanciranje dopolnilnega pouka. Sredstva za sofinanciranje dopolnilnega pouka v posameznem šolskem letu se dodelijo v enkratnem znesku.
Do sredstev so upravičene šole, katerih učenci izpolnjujejo naslednje pogoje:
-
-
- vsaj eden od staršev kot materni jezik govori jezik, ki ni slovenščina in je ta jezik učencu ali dijaku jezik vsakodnevne komunikacije in
- ima že osnovno znanje tega jezika, ima interes za obiskovanje dopolnilnega pouka in ima za to privolitev staršev oziroma skrbnikov.
-
V letni pavšalni znesek za učenca ali dijaka je vključena uporaba prostorov za (minimalno) 60 ur pouka (ogrevanje, elektrika, čiščenje…), nabava učil in učnih pripomočkov za učenca/dijaka in materialni stroški vezani na izvedbo programa (nakup drobnega potrošnega materiala, stroški telefonskega, internetnega in pisnega komuniciranja, fotokopiranje in podobno).
Sredstva letnega pavšalnega zneska za učenca ali dijaka, ki v šolskem letu 2023/24 znaša 45 EUR, se dodelijo vzgojno-izobraževalnemu zavodu, ki izvaja dopolnilni pouk, s posebnim sklepom.
V oči pa bodejo normativi, na podlagi katerih lahko pride do koriščenja proračunskih sredstev. V skupini je lahko največ 15 učencev ali dijakov, izvede pa se najmanj 60 šolskih ur na šolsko leto. Predpisane so torej spodnje omejitve, zgornje pa ne, kar pomeni, da na tem področju lahko pride do relativno visokih stroškov.
Učitelj dopolnilnega pouka ne potrebuje formalne izobrazbe, edina pogoja sta, da je učitelj rojeni govorec jezika, ki ga poučuje kot učitelj dopolnilnega pouka ter da ima zagotovljeno financiranje dela in prevoza na delo.
Slednje vsekakor v podrejeni položaj postavlja slovenske učitelje, ki za izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela v šolah morajo izpolnjevati relativno visoke izobrazbene pogoje vključno z opravljenim strokovnim izpitom in pridobljenim potrdilom o nekaznovanju. Ker gre za koriščenje proračunskih sredstev, je ta ohlapnost milo rečeno presenetljiva.
M.Z.
