Slovenija se po stopnji ekonomske svobode uvršča med zmerno ekonomsko svobodne države, kar pa pomeni rep med državami v Evropski uniji (raziskovalka Tanja Porčnik) oz. na skupno 62 mesto in je v letih 2007 do 2018 predvsem stagnirala na ključnih segmentih ekonomske svobode. Po obsegu (para) države se uvrščamo na 138. mesto, po urejenosti pravnega sistema na 31. mesto, po trdnosti valute na 51. mesto, po svobodi mednarodne trgovine na 47. mesto in po zakonih ter predpisih na 75. mesto.
“Ekonomska svoboda je bistvenega pomena za gospodarsko rast, posledično pa bi povečana ekonomska svoboda lahko vplivala na bolj razvito gospodarstvo in večjo blaginjo” in
“Znanstvene in druge strokovne študije brez izjeme dokazujejo, da imajo države z institucionalnim okvirjem, ki je bolj skladen z ekonomsko svobodo, tudi višjo stopnjo investicij, hitrejšo gospodarsko rast, višjo raven dohodka in nižjo stopnjo revščine”, tako Porčnikova.
Raziskovalka in predsednica inštituta Visio Tanja Porčnik meni, da je ključni razlog izjemno nizke ekonomske svobode v Sloveniji v bistveno nespremenjenem institucionalnem okvirju, ki je definiran tako z zakonodajo in predpisi kot s široko definicijo pravne države in obsegom države v razmerju do obsega gospodarstva.
Pojasnilo: Kazalnik obsega (para) države kaže do katere stopnje država sloni na osebni izbiri in trgu namesto na državnem proračunu in političnem odločanju. Države z nizkim deležem javnofinančne porabe, nižjimi investicijami sektorja država, nižjo mejno davčno stopnjo in manjšim deležem podjetij v državni lasti imajo višjo oceno na tem področju. Ker smo z obsegom paradržave bili uvrščeni na 138. mesto, to pomeni, da imamo izjemno visoko javno porabo, davke, podjetij v državni lasti in državnih investicij. Posledično to državo ovira pri osebni izbiri posameznikov in zmanjšuje njihovo ekonomsko svobodo.
Slovenija ima tako po mnenju Porčnikove največje možnosti za napredek pri znižanju najvišje mejne davčne stopnje, zmanjšanju obsega javne porabe kot deleža BDP, zmanjšanju obsega transferjev in subvencij kot deleža BDP, izboljšanju tako neodvisnosti kot nepristranskosti sodstva, rahljanju predpisov na trgu dela in skrčenju administrativnih predpisov o poslovanju.
Ker so države, ki zagotavljajo večjo ekonomsko svobodo, v večini primerov bolj privlačne za investicije in lahko dosegajo višji BDP, posledično pa tudi višje dohodke, dodane vrednosti in manjšo revščino, je izziv Slovenije še toliko večji.
Vir: Nova24TV
Uredništvo
