Kaj bo nastalo iz našega otroka, bo dovolj zrel za samostojno življenje, se bo v tem svetu znašel? Mnoga vprašanja, za katera bi radi dali le dobre odgovore že danes, pa čeprav rabijo čas, razvoj in mnogo mnogo lepih pa tudi manj lepših skupnih trenutkov. Pa vendar dragocenih in toplih polnih razburjenj in pričakovanj.
Razburjenje in pričakovanje pri spremljanju otroka ob odraščanju!
Kaj bo z našim otrokom v prihodnosti, daje starševstvu “posebno mesto” v obliki pričakovanja in razburjenja. Ni lepšega, kot dobiti priložnost, da starši doživijo to posebno čast spremljanja na njegovi poti v odraslost. Pa vendarle je na tej “poti” potrebno povdariti, da je ta pot otrokova, da jo mora izbrati sam, enako, kot si mora izbrati tudi svoj konči cilj. Prav gotovo, da svojemu otroku želimo le najbolše, zato mnogokrat preveč vsiljivo pritiskamo nanj, na njegovo izbiro. Kažemo mu pot sorojencev, morda mu začrtujemo pot, ki smo jo ubirali sami, toda, to ni njegova pot. Takšna manipulacija, pa čeprav s strani staršev dobronamerna, ga bo le zmedla in mu bo prav gotovo škodila.
Otrok naj ima od nas pri svoji poti le podporo in usmerjanje skozi pogovor!
Otrok mora imeti pri svojem potovanju glavno besedo, saj tudi sam izbira in premaguje ovire. Če bo naš osrednji fokus, ko mu bomo stali ob strani njegova sreča in zadovoljstvo, bo tudi vse ostalo kar ga spremlja (ocene, prijatelji, prihodnji poklic) narejeno najbolje, kot je to možno. In ključno, otrok se bo v svoji koži počutil odlično, saj bo vse ostalo sledilo samo od sebe.
Uredništvo
