Naše šolske sisteme bomo morali reformirati
Prejšnji teden je v Bruslju potekal teden vseživljenjskega učenja (LLLWeek 2022), ki ga organizira organizacija Lifelong Learning Platform.
Tokratni LLLWeek je posvečen pomenu naložb v kakovostno vseživljenjsko izobraževanje. Eden najtežjih problemov, s katerimi se trenutno soočamo na področju izobraževanja, je predvsem neskladje med tem, kar se mladi učijo v šoli in na univerzi, ter spretnostmi, ki jih zahteva trg dela. To je eden od razlogov, zakaj je brezposelnost mladih, pa tudi starejših odraslih v državah članicah dosegla nesprejemljivo raven. Trenutni izzivi zahtevajo vse večjo potrebo po naložbah v kakovostno vseživljenjsko izobraževanje. Brez pristopa vseživljenjskega učenja ne bo trajnostnega razvoja.
V svojem uvodnem nagovoru ob otvoritvi letošnjega tedna vseživljenjskega učenja je evropski poslanec dr. Milan Zver, ki je pokrovitelj dogodka poudaril, da je teden vseživljenjskega učenja skozi leta postal težko pričakovan dogodek, ki združuje različne deležnike, tudi politične odločevalce, ki skupaj izmenjavajo ideje in rešitve o tem, kako se spopadati z izzivi izobraževanja.
Dr. Zver je spomnil, da je bil, kar se tiče pedagoškega oziroma izobraževalnega procesa, v njem v različnih vlogah – najprej kot učenec, dijak, študent, nato kot profesor, minister za izobraževanje in sedaj kot evropski poslanec ter stalni poročevalec Evropskega parlamenta za program Erasmus+.
“V tem času sem bil priča mnogim spremembam v svetu poučevanja in izobraževanja. Spremembe se bodo nadaljevale. Znanja in spretnosti prihodnosti bodo drugačne od teh, ki jih poznamo danes in ki smo jih poznali v preteklosti,” je dejal. Ob tem je izpostavil tudi nagle tehnološke spremembe, digitalizacijo, geopolitične spremembe, ki jih povzroča ruska agresija na Ukrajino in demografske spremembe. “Vse to vpliva na povečano potrebo po kakovostnem vseživljenjskem učenju, za kar bomo potrebovali tudi dodatne človeške in finančne vire,” je opozoril dr. Zver. Izpostavil je tudi zaskrbljujoče dejstvo, da države članice EU zmanjšujejo proračune za izobraževanje.
“Javno financiranje v izobraževanje spodbuja konkurenčnost, socialno kohezijo in promovira aktivno državljanstvo,” je prepričan dr. Zver, ki je tudi mnenja, da bi se financiranje držav članic na področju vseživljenjskega učenja moralo povečevati. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da mu je v okviru programa Erasmus+ za naslednje večletno finančno obdobje uspelo povečati sredstva prav za področje vseživljenjskega učenja.
“Ob vseh spremembah, ki se dogajajo na različnih področjih, bodo mnogi odrasli morali prilagoditi ali spremeniti svoje spretnosti in se dodatno izobraziti, da bodo lahko aktivno sodelovali v svoji skupnosti. Naše šolske sisteme bomo morali reformirati v smeri, da bodo šolajoči imeli raznolike spretnosti za svet, ki postaja vse bolj mobilen, digitalen in hitro spreminjajoč. Potrebujemo inkluzivne šole, ki bodo zagotavljale priložnosti za vse, za razvoj vrednot, spretnosti in kompetenc v vedno bolj raznoliki družbi.”
M.Z.
