Javna podoba danes največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna je zaživela šele po njegovi smrti. Je morda k temu doprinesel njegov prijatelj Janez Bleiweis, ki je zaslutil, da lahko Prešernovo ime nekoč postane zares slavno? Morda, verjetno pa so se nas Slovencev dotaknile njegove pesniške poezije, predvsem pesmi, pa njegovo življenje, čeprav v šolskih učbenikih še vedno precej izkrivljeno.
Za Prešernov spomenik uspeli zbrati šele po štirih letih njegove smrti
Za spomenik pokojnega Prešerna so bila potrebna kar štiri leta, da se je zbralo “bogih” takratnih 626 goldinarjev. Skoraj vsi časopisi so prostovoljce vabili k prispevanju. Ključno vlogo pri tem, kot že omenjeno, pa je imel Bleiweis, darovalcev pa naj bi bilo 280. Toda, zbralo se je, Bleiweisove slutnje pa so se uresničile. Prešeren je resnično zaživel šele po njegovi smrti.
Prešeren je resnično zaživel šele po njegovi smrti
Prešeren pa ni le naš največji pesnik, bil je namreč tudi velik domoljub. Njegove mnoge pesnitve o domoljubju in prvinah slovenskega naroda so slovensko kulturo ohranjale živo. V slovenstvo in njen čas je verjel, slovenski jezik pa postavljal ob bok največjim evropskim jezikom. Ko se še bolje poglobimo v njegovo “pisanje” ni več težko strniti misel, da nas je Slovenke in Slovence pozival k ljubezni in spoštovanju do slovenske kulture in do naše domovine.
Ko se še bolje poglobimo v njegovo “pisanje” ni več težko strniti misel, da nas je Slovenke in Slovence pozival k ljubezni in spoštovanju do slovenske kulture in do naše domovine
“Nazadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo; dókaj dni naj živí vsak, kar nas dobrih je ljudi!”
Bodimo danes prešerni,
uredništvo!
