A dokument SDH, ki smo ga prejeli v uredništvu, kaže, da smo sredi t. i. medijske šokterapije. Izločitev termodivizije iz HSE ni krizna rešitev, kot nam jo želijo predstaviti, temveč del dolgoročne strategije energetskega lobija.
Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) je bil vreden 1,4 milijarde evrov, obratovati pa je začel pred slabimi desetimi leti. Pripravljamo se na referendum o drugem bloku jedrske elektrarne (JEK 2), v javnosti pa je odjeknila možnost stečaja družbe TEŠ. Dokument, ki smo ga pridobili, pa kaže, da gre za načrte vlade Roberta Goloba, ki vodijo k privatizaciji trgovskega dela elektroenergetike.
Dokument kaže, da Holding Slovenske elektrarne (HSE) že skoraj leto dni načrtuje spremembe v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ). Gradiva v navezi s predsednikom vlade Robertom Golobom, resornim ministrom Bojanom Kumrom in državno sekretarko Tino Seršen pripravljajo v HSE, ki ga vodi Tomaž Štokelj, nekdanja Golobova poročna priča.
Cilj: Razdelitev in privatizacija
Cilj je, da se TEŠ (in Premogovnik Velenje), ki plačuje za kupone CO² toliko kot za premog, spravi na proračun, morda tudi proda, trgovalni del HSE pa priključi h GEN-I in se v podaljšku privatizira. Dravske elektrarne (DEM) in Soške elektrarne Nova Gorica (SENG) pa je cilj spraviti pod okrilje GEN energije. Vse poteka po navodilu predsednika vlade. S tem nameravajo dobiti enega trgovca z električno energijo in enega proizvajalca elektrike, kakor je na to javno opozoril Vane Gošnik, nekdanji predsednik stranke Zelenih Slovenije.
SDH: Oddelitev termodivizije od HSE
Dokument, imenovan Izhodišča Slovenskega državnega holdinga (SDH) za pripravo strategije upravljanja naložb, ima datum 5. december 2023. V njem je med drugim navedena zahteva za pripravo načrta prestrukturiranja termodivizije Skupine HSE. Tako je SDH zadolžil HSE, da najkasneje do 31. maja 2024 pripravi celovito analizo mogočih pristopov in pripravo potrebne dokumentacije, zlasti načrt prestrukturiranja za oddelitev termodivizije od skupine HSE, tj. premogovne dejavnosti in dejavnosti proizvodnje električne energije iz lignita, ki je del družbe TEŠ in skupine družbe Premogovnik Velenje. Namen tega je izvedba nadzorovanega ter vzdržnega izhoda iz premoga in hkratnega zagotavljanja finančne stabilnosti ter investicijskega potenciala skupine HSE za nemoteno poslovanje in pospešitev izvajanja zelenega prehoda.
Prenehanje obratovanja TEŠ in izstop iz premoga
V dokumentu je med zahtevami še zapisano, da »izjava predstavlja zahtevo za pripravo analiz in dokumentacije za določitev načina izvedbe strateške usmeritve«. V obrazložitvi pa beremo, da »SDH to zahtevo podaja, upoštevajoč med drugim izhodišča SDH za pripravo strategije upravljanja naložb države in letnega načrta upravljanja«. Navajajo, da »nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda predvideva izstop iz premoga, to je prenehanje obratovanja termoelektrarne TEŠ in pridobivanje lignita v Savinjsko-šaleški regiji (SAŠA) najpozneje v letu 2033«. Pri tem navajajo tudi ugotovljene družbene učinke izhoda iz premoga za SAŠA in državo. To so vidik varnosti energetske oskrbe države, učinek na energetsko bilanco Republike Slovenije, socialni vidik glede delovnih mest v regiji, izpad prihodka Republike Slovenije od prodaje kuponov CO² in izpad multiplikativnega učinka navzočnosti TEŠ in Premogovnika Velenje v regiji.
V dokumentu SDH je še napisano, da projekcije poslovanja skupine HSE kažejo nerentabilnost termodivizije (TEŠ in Rudnika Velenje). Razlog je padec cen električne energije pod stroškovno ceno termodivizije (stroški proizvodnje in kuponov CO²) in napoved o nadaljnjem padanju cen. Navajajo še visoke cene kuponov CO² in napoved o njihovi nadaljnji rasti, nevzdržnosti nadaljnjega financiranja termodivizije prek transfernih cen zaradi omejitev državnih pomoči, in ker mehanizem za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti in standard zanesljivosti po 1. juliju 2025 ne bo več na voljo. TEŠ bo namreč presegal dopustne vrednosti CO2.
Poslovanje HSE nič kaj rožnato
V osnutku dokumenta SDH, ki smo ga pridobili, je še zapisano, da se HSE kot nosilec zelenega prehoda sooča z omejitvami možnosti novega zadolževanja. Razloga za to sta dva: neizpolnjevanje kriterijev ESG in neugodne vrednosti finančnih kazalnikov zaradi negativnega EBITDA (in poslovnega izida), ki jo ustvarja termodivizija. Kratica ESG je kratica za tri ključna področja, ki jih vlagatelji upoštevajo pri ocenjevanju naložb (okolje, družba in upravljanje). EBITDA pa je kratica oz. kazalnik za poslovni izid podjetja pred upoštevanimi stroški obresti, davkov in amortizacije.
Naročili in plačali več analiz
V dokumentu SDH z dne 5. decembra 2023 je še zapisano, da je HSE z namenom predstavitve stanja na področju termodivizije SDH posredoval doslej pripravljene strokovne analize: projekcije finančnega poslovanja skupine HSE za obdobje od 2024 do 2026, test vzdržnosti nakupnih cen električne energije HSE – TEŠ za obdobje od 2024 do 2026, ki ga je izdelala svetovalna družba Jerman & Bajuk, davki, pravo, računovodstvo in svetovanje.
Iz navedenih strokovnih analiz pa izhaja potreba po izvedbi reorganizacije skupine HSE za zagotovitev ustreznega upravljanja s tveganji in prihodnje kapitalske ustreznosti, skladno s pravili o finančnem poslovanju pravnih oseb.
Sklep: Oddelitev od skupine HSE
Sklep SDH je: »Skladno z zgoraj navedenim je tako strateška usmeritev Republike Slovenije prestrukturiranje termodivizije, in sicer z njeno oddelitvijo od skupine HSE na t. i. termoenergetsko družbo, ter izvedba nadzorovanega in vzdržnega izhoda iz premoga.«
Pridobljeni dokument je sicer osnutek, po naših podatkih pa nato ni bil bistveno spremenjen ali dopolnjen. Vodstvo SDH je z dokumentom seznanilo tudi vodstvo HSE, to je poslovnega direktorja Uroša Podobnika in generalnega direktorja Tomaža Štoklja. Spomnimo. Tomaž Štokelj je poročna priča Roberta Goloba, na to mesto ga je nastavila Golobova vlada.
Paneli, paneli, sonce
V navodilu, ki ga je HSE pripravil za področje proizvodne električne energije, je navedeno, da mora biti strategija proizvodnje ciljno usmerjena v pospešeno in učinkovito izvajanje investicij v brezogljičen in samooskrben elektroenergetski sistem. Delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) do leta 2030 je treba povečati na 45 odstotkov, dolgoročni cilj do leta 2050 je razogljičenje. Pri tem sicer kot ključno omenjajo graditev novih jedrskih proizvodnih zmogljivosti in projekt drugega bloka Jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2). Navajajo, da je treba JEK 2 čim prej dokončno in ustrezno umestiti v strateške dokumente in zakonodajo. Dejstvo pa je, da papir vse prenese. Robert Golob in GEN-I si prizadevajo za popolno solarizacijo Slovenije (sončni paneli), kar spada v OVE. Za graditev JEK 2 pa razen na deklarativni ravni ni zaznanih večjih premikov. Nasprotno. V zadnji oddaji Tarča na nacionalni televiziji smo lahko zaznali, da vidni predstavniki nasprotujejo graditvi JEK 2.
Po vsem tem lahko upravičeno domnevamo, da sredi političnega viharja elektromafija uničuje in privatizira energetiko.
Vir: Demokracija
