Proračunske bilance niso bile ustrezno prilagojene sprejetemu proračunu
Fiskalni svet, ki ga vodi ugledni ekonomist Davorin Kračun, ugotavlja, da so bila lanska gibanja v državnem proračunu slabša kot v letu 2022. Primanjkljaj državnega proračuna lani po prvih ocenah znašal 2,293 milijarde evrov, kar po preračunih ministrstva za finance iz minulega tedna predstavlja 3,7 odstotka BDP-ja.
Gibanja v državnem proračunu so bila lani tako slabša kot v letu 2022. Skupni primanjkljaj je bil višji za 929 milijonov evrov, kar je po navedbah fiskalnega sveta predvsem posledica 648 milijonov evrov višjega tako imenovanega očiščenega primanjkljaja.
Ob pripravi proračunskih dokumentov za 2024 in 2025 lani je bila ocena realizacije za 2023 na strani ministrstva za finance občutno previsoka, kar je po prepričanju fiskalnega sveta vodilo tudi v precenjeno projekcijo ravni “očiščene” porabe za 2024.
Lanska realizacija je tako po oceni fiskalnega sveta nov dokaz neustreznosti proračunskega načrtovanja. Nanj po prepričanju sveta nakazuje tudi dejstvo, da proračunske bilance niso bile ustrezno prilagojene sprejetemu proračunu za 2024.
Transferji posameznikom in gospodinjstvom naj bi se letos glede na razpoložljivo proračunsko bilanco in lansko realizacijo po mnenju finančnega ministrstva znižali za 10,2 odstotka, kar pa po mnenju fiskalnega sveta ni realistično. Ob 4,2-odstotni inflaciji v lanskem letu se bodo namreč ti izdatki verjetno povečali, kar bi lahko povzročilo še višjo rast “očiščene” porabe od trenutno nakazane.
Vse to dodatno povečuje tveganja za srednjeročno vzdržnost javnih financ, ki so od začetka epidemije covida-19 že tako vidno večja. “Rast porabe, ki ne vključuje učinka interventnih ukrepov za blažitev posledic kriz ter odhodkov za investicije in obresti, se tako na predlog aktualne vlade iz leta v leto povečuje. Poleg tega, da vlada odlaša z uvajanjem sistemskih sprememb, sprejema številne diskrecijske ukrepe, ki niso povezani s krizami in imajo trajno negativen vpliv na javne finance.
Dogajanje torej zelo spominja na čas Pahorjeve vlade, ko so bile državne inveticije praktično ustavljene, povečevalo pa se je izplačilo različnih socialnih transferjev. Zato je Janševa vlada leta 2012 bila prisiljena sprejeti Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), zaradi česar je bila deležna številnih kritik. Nas torej v kratkem čaka nekaj podobnega?
M.Z.
