Vlada ne podpira ustanovitve pokrajin
Vlada Roberta Goloba je na zadnji redni seji sprejela mnenje o Predlogu zakona o ustanovitvi pokrajin, mnenje o Predlogu Zakona o financiranju pokrajin in mnenje o Predlogu zakona o pokrajinah. Že na srečanju s pomurskimi župani v Dobrovniku je ministrica za javno upravo povedala, da ustanovitev pokrajin ne bo prioriteta te vlade, v mnenju o treh predlogih zakonov pa je vlada regionalizacijo povsem zavrnila.
“Z vidika nalog in pristojnosti na primer predlog zakona o pokrajinah predvideva zahtevno upravno politično reformo, ki bi zahtevala ne le ustanovitev novih upravno političnih struktur, pač pa tudi celovito reformo državne uprave”, so zapisali. “Določitev pristojnosti pokrajin je posebej zahtevno, saj morajo biti pristojnosti v skladu s funkcijo pokrajine, na drugi strani pa pravno čim bolj razmejene od pristojnosti države na eni strani in občine na drugi strani,” navajajo v nadaljevanju.
Predlog predvideva ustanovitev Dolenjsko-belokranjske, Gorenjske, Goriške, Koroške, Celjske, Štajerske, Posavske, Zasavske, Spodnjepodravske, Pomurske, Zgornje Savinjsko-šaleške, Primorsko-notranjske pokrajine. Dobili bi tudi Severno osrednjeslovensko pokrajino in Južno osrednjeslovensko pokrajino ter Pokrajino Istra. Mestna občina Ljubljana bi imela poseben status.
Ob sprejetju zakonodajnega svežnja za ustanovitev in delovanje pokrajin je zadovoljstvo izrazil tudi predsednik republike Borut Pahor. Po njegovem mnenju gre za dovolj domišljen predlog. Oblikovala ga je strokovna skupina 62 slovenskih strokovnjakov in akademikov, ki so se v preteklih treh desetletjih ukvarjali z vprašanji regionalizacije, regionalnega razvoja in lokalne samouprave, sodelovalo je tudi 30 strokovnjakov in akademikov iz držav članic Evropske unije. Zakonodaja je nastajala tri leta, do nje pa so se opredelili tudi občinski sveti občin.
Pomurski župani so na junijski seji Sveta pomurske razvojne regije (svet regije) ponovno podprli ustanovitev pokrajin in k podpori pozvali tudi vlado in pomurske poslance. O tem govora tudi na naslednji seji sveta regije, ki bo potekala v sredo, 24. avgusta na sejmu AGRA v Gornji Radgoni. Pomurski župani so mnenja, da sta regionalizacija in s tem decentralizacija kljub drugim izzivom, kot so draginja in covid, nujni, nenazadnje pa gre za izvrševanje vsebine ustave RS.
Pa se vrnimo na mnenje vlade, ki “ocenjuje, da je trenutno nujna krepitev institucij regionalnega razvoja, ki jih imamo že danes, regionalnih razvojnih svetov in regionalnih razvojnih agencij, ki bi lahko opravljale razvojno funkcijo regij in pokrajin.” V Pomurju to vlogo opravlja Razvojni center Murska Sobota, ki splošne razvojne naloge v javnem interesu opravlja skupaj z Razvojno agencijo Sinergija, Prleško razvojno agencijo, Razvojno agencijo Gornja Radgona (PORA) in Zavodom za turizem in razvoj Lendava.
Tem institucijam bi po mnenju pomurskih županov morali povečati pristojnosti, za kar pa bi prav tako bila potrebna sprememba zakonodaje.
Iz vsega zapisanega izhaja, da trenutna vlada ni kos realizaciji več desetletnih prizadevanj mnogih strokovnjakov in odločitve naroda na referendumu leta 2008. Krepitev obstoječih institucij regionalnega razvoja mnogi vidijo le kot izgovor za nesposobnost te vlade.
M.Z.
