Ker pri vladi nimajo sogovornika, so predloge pripravili sami
Delodajalske organizacije GZS, TZS, OZS, ZDS in ZDOPS so predsedniku vlade dr. Robertu Golobu poslale dopis, v katerem izražajo ostro nasprotovanje nameri Vlade RS, da ponovno uvede daljše obdobje izplačevanja bolniške odsotnosti v breme delodajalca na način, kot je to veljalo pred spremembo zakonodaje v letu 2022.
Ob tem na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) že več mesecev opozarjajo na upadanje gospodarske aktivnosti, zato so pripravili predlog t. i. mini gospodarske davčne reforme. Med predlogi so kapica na socialne prispevke, ukinitev najvišjega dohodninskega razreda in znižanje davka od dohodkov pravnih oseb.
“Čas je, da se slovensko gospodarstvo razbremeni,” je minulo sredo na srečanju z novinarji v Ljubljani povedala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Na zbornici na upad obsega proizvodnje opozarjajo že od marca, a pri aktualni vladi ne najdejo sogovornika. Zato so pripravili sedem predlogov z davčnega področja, ki bi spodbudili gospodarsko rast ter prispevali k povečanju konkurenčnosti gospodarstva.
Kapico na socialne prispevke bi na GZS postavili pri 2,5-kratniku povprečne plače oz. 5.500€ bruto, veljala pa bi za delojemalčeve in delodajalčeve prispevke. Kapico pozna večina srednjeevropskih držav.
Predlagajo tudi odpravo petega dohodninskega razreda oziroma zvišanje meje za obdavčitev z najvišjo dohodninsko stopnjo, še posebej za obdobje, ko se bo začel obračunavati prispevek za dolgotrajno oskrbo.
Predlagajo tudi znižanje stopnje davka na kapitalske dobičke in dividende za pet odstotkov, ob tem pa bi zavezancem ponudili tudi možnost sintetične obdavčitve. Takšno obdavčitev, ki je bolj ugodna za zavezance z nizkimi prihodki, smo pred leti že imeli.
Postopno želijo znižati tudi stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb, in sicer z 19 na 15 odstotkov v štirih letih, ob tem pa olajšavo za investiranje zvišati s 40 na 50 odstotkov. S tem bodo podjetja dosegla večjo rast investicij, ki so potrebne za hitrejšo rast produktivnosti.
Z novelo Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku bi poenostavili nagrajevanje zaposlenih iz dobička podjetij, slednjim pa ponudili davčno ustrezno motivacijo za krepitev lastništva zaposlenih.
Z davkom na nepremičnine bi nadomestili obstoječe nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki ga sedaj določajo občine same. Tako državljanov nebi dodatno obremenili. V nekaterih občinah so namreč poslovni subjekti s tem nadomestilom nadpovprečno obremenjeni, nepremičninski davek pa bi ostal prihodek občin.
Nova naročila so podatkih GZS v proizvodnji precej nizka, kar gospodarstvenike trenutno najbolj skrbi. Glede na podatke o gospodarski rasti so k uvedbi mini davčne reforme vključeni že vsi alarmi, zato je reformo potrebno v življenje spraviti takoj.
Po zaprtju šestega bloka termoelektrarne v Šoštanju leta 2033 bo Slovenija v veliki meri odvisna od uvoza elektrike, zato predlagajo čimprejšnjo izvedbo referenduma o drugem bloku krške nuklearke in čimprejšnjo izgradnjo, v kolikor bodo ljudje na referendumu tako odločili.
M.Z.
