Hrvaška po poti Slovenije
Naši južni sosedje so na točki, ki smo jo Slovenci že izkusili. Naj spomnimo, 1. maja 2004 smo se pridružili Evropski uniji, 11. julija 2006 pa nam je Svet Evropske unije odobril prošnjo za vstop v evrsko območje. Evro je v Sloveniji tako namesto tolarja postal zakonito plačilno sredstvo 1. januarja 2007.
S 1. januarjem prihodnje leto bo tudi Hrvaška, ki je članica EU postala že 1. julija 2013, svojo kuno zamenjala z evrom. Od letošnjega septembra do konca leta 2023 bodo vse cene označevali z obema valutama. S tem želijo kupcem omogočiti lažje preračunavanje vrednosti izdelkov v novo denarno enoto, obenem pa želijo trgovcem preprečiti izkoriščanje prehoda na evro za zaokroževanje vrednosti svojih izdelkov navzgor.
Evro ima že sedaj na Hrvaškem podobno vlogo, kot jo je imela pred desetletji nemška marka. Številna hrvaška podjetja imajo že nekaj časa kredite v evrih, mnogi prebivalci v evrih varčujejo, pogosto pa v evrih označujejo tudi cene nepremičnin in vozil v kupoprodajnih pogodbah in neuradnih transakcijah.
Kovanec za 1 evro po ponovljenem razpisu in razrešenih zapletih ostaja z motivom kune na šahovnici v ozadju. Kuna, čeprav na evrskem kovancu, tako torej ostaja.
Kuna je v hrvaških transakcijah imela pomembno vlogo že v srednjem veku, takrat so namreč plačevali s kunjim krznom. Od prve polovice 13. do konca 14. stoletja pa je kuna krasila tudi že takratni hrvaški kovanec, ki so ga imenovali banovac.
Na kovancu za dva evra bo zemljevid Hrvaške. Na kovancih za 50, 20 in 10 centov bo upodobljen Nikola Tesla, na najmanjših kovancih za pet, dva in en cent pa bosta v najstarejši slovanski pisavi glagolici izpisani črki H in R.
M. Z.
