Predsednik vlade Janez Janša je v intervjuju za Bloomberg ob neformalnem zasedanju Evropskega sveta v Versaillesu povedal, da imajo na mizi več predlogov glede odnosov z Rusijo zaradi njene invazije na Ukrajino. Med predlogi je tudi popolni embargo na ruski plin in nafto.
Novinarka Maria Tadeo je predsednika vlade najprej vprašala, ali je ruski napad na porodnišnico v Mariupolu mogoče označiti za vojni zločin. “To je vojni zločin, kar je jasno, čeprav Rusija to zanika. Takšne grozljive prizore smo videli v nedavni zgodovini v Vukovarju, Sarajevu, ob istem zanikanju in enaki propagandi in tega ne smemo tolerirati, narediti moramo veliko več kot smo naredili do sedaj,” je povedal predsednik vlade.
Prepovedi uvoza energentov iz Rusije je po besedah predsednika vlade le še vprašanje časa. “Čimprej moramo preprečiti uvoz energentov v EU iz Rusije kljub temu, da bo določeno obdobje težko. Evropa je pripravljena na to situacijo in je tudi dovolj močna, da se bo stabilizirala. Rusija ni v poziciji, da bi nas lahko dolgoročno izsiljevala,” je še povedal predsednik vlade.
“Moramo se zavedati, da ceno za to dogajanje že plačujemo, saj gre cena za zemeljski plin v nebo, denar od prodaje pa preko Gazproma za orožje, s katerim obstreljujejo kraje kot je Mariupol,” je povedal predsednik vlade. “Zaloge zemeljskega plina na ozemlju EU so višje kot je Rusija želela, da bi bile. Rusi so zaloge počasi zmanjševali v preteklem mesecu, ker so se pripravljali na vojno, to je bil jasen znak, da se nekaj dogaja. Sedaj je zima za nami in glavni problem v povezavi z uvozom plina iz Rusije je, kako se pripraviti na naslednjo zimo, ” je dejal predsednik vlade in obenem ocenil, da imamo dovolj časa za to, saj EU ima svoje vire. Slovenija glede tega ni v nič kaj drugačni situaciji kot Nemčija, Madžarska, Slovaška in Bolgarija. “Nihče tega ne zmore narediti sam, toda skupaj to lahko naredimo,” je bil jasen.
Glede prihodnosti Ukrajine v EU sta na mizi dve vprašanji. Eno je vprašanje glede podpore ukrajinskega boja, podpore ukrajinske neodvisnosti, podpore ozemeljske celovitosti, pomoči Ukrajini v humanitarni krizi, glede beguncev, glede tehnične pomoči. “Pri teh temah je sporočilo močno, nobena država ni proti temu,” je dejal predsednik vlade. Kar se tiče evropske perspektive Ukrajine in polnopravnega članstva Ukrajine v EU so med voditelji nekatere razlike. Nekateri voditelji zahtevajo, da moramo dati močno politično sporočilo in sprejeti Ukrajino v EU, pri čemer govorimo o politični deklaraciji, a nekateri kolegi še vedno vztrajajo pri upoštevanju postopkov, “kot da ni nevihte nad nami.”
Na vprašanje, ali ruski predsednik Vladimir Putin ponovno želi vzpostaviti Sovjetsko zvezo, je Janša dejal, da je Putin na tej poti z veliko hitrostjo. “Ni vprašanje, kaj Putin želi v prihodnosti, saj to že počne. Putin bo šel daleč kot je mogoče, sploh če bo zavzel Ukrajino, ki je četrta najbogatejša država glede na naravne vire, in je torej več kot samo ozemlje in nekaj milijonov ljudi,” je dejal.
Po Janševih besedah bi Putina bilo potrebno vprašati naslednje: “Bili ste predsednik več kot 20 let, in to predsednik zelo bogate države, a po vsem tem času, je povprečna plača v Rusiji še vedno 600 evrov. Zakaj niste ustvaril države, ki bi bila za Ukrajince bolj privlačna kot Evropska unija? Imeli ste vse priložnosti, sedaj pa ste poslali tanke nad Ukrajince.”
V Ukrajini zadnjih 15 dni gledamo njihov boj in dejstvo, da se bo Ukrajina borila. Strateški cilj Putina, da bi zavzel Ukrajino, zamenjal vlado in zamenjal državo, se po besedah Janše ne bo zgodil. Na določeni točki se bo moral začeti pogajati in po tem bo spet na Zahodu, da ostane trden v sprejetih sankcijah in ne popušča zgolj zato, ker se Putin želi pogajati,” je zaključil premier.
C. U.
