Janša v tožbi pričakuje, da bodo zaradi zrežiranega procesa Patria vpleteni plačali iz svojega žepa!

Jutri se bo na Okrožnem sodišču v Ljubljani začela obravnava v tožbi prvaka SDS Janeza Janše v zadevi Patria. Janša je namreč zoper vpletene, za katere ne dvomi, da so bili v zadevi Patria del zrežiranega konstrukta, sprožil odškodninsko tožbo. Pričakuje, da bodo za povzročeni konstrukt odgovarjali iz svojega žepa. Tako se Janša odločno z odvetnikom Matozom in pričami podaja na pot “testiranja” neodvisnosti sodnice Metke Turk, ki bo primer vodila.

 

Tožba proti Republiki Sloveniji, tožilki (sedaj že bivši) Branki Zobec Hrastar in sodnikom Barbari KlanjšekMilanu ŠtrukljuVesni Žalik in Branku Masleši

Spomnimo, da je predsednik stranke SDS že pred slabima dvema letoma (10.1.2018) vložil tožbo zoper Republiko Slovenijo, tožilko Branko Zobec Hrastar in sodnikom Barbari Klanjšek, Milanu Štruklju, Vesni Žalik in Branku Masleši iz razloga, ker so navedeni namerno zavlačevali, da je zadeva na sodišču zastarala in v sodbi ni prišlo do končnega epiloga, to je oprostilne sodbe. Ustavno sodišče je namreč v svoji odločbi jasno zapisalo, da bi moralo v končnem razpletu priti do oprostilne sodbe. Afera Patria, ki sta jo po načrtovanem konstruktu na okrožnem sodišču “peljali” takratna tožilka Branka Zobec Hrastar in sodnica Barbara Klanjšek, je Janšo takrat na prvi stopnji obsodilo na zapor. Višji sodnik Štrukelj (takrat predsednik senata višjega sodišča) ter vrhovna sodnika Žalik in Masleša (takrat predsednika senata višjega sodišča) sta takrat sodbo potrdila. Žalikova je bila takrat poročevalka v senatu vrhovnega sodišča, ki je odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti in potrdil obsodilno sodbo višjega sodišča, pozneje pa še zastaranje primera. Senatu je takrat predsedoval nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Masleša, kar je še eden od precedentov, Janša pa ga je označil za  “škandal brez primere”. Janša zaradi konstrukta od toženih zahteva odškodnino v višini 900 tisoč evrov in uporabo kazenske odgovornosti v skladu s 288. členom Kazenskega zakonika (KZ-1). Slednji opredeljuje kaznivo dejanje zoper pravosodje, če se ugotovi protizakonito, pristransko ali krivično sojenje.

Uredništvo