Predsednik Vlade RS Janez Janša se je včeraj pozno popoldne v Zagrebu srečal s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem
Spregovorila sta o krepitvi dvostranskega sodelovanja pri zagotavljanju oskrbe z energetskimi viri, še posebej z zemeljskim plinom.
Janša je na novinarski konferenci po srečanju zagotovil, da Slovenija podpira Hrvaško na poti za članstvo v integracijah, kjer je Slovenija že članica. Omenil je EU, širitev schengenskega območja in OECD.
V nadaljevanju je opozoril na evropsko odvisnost od uvoza energentov iz Rusije in dodal, da je v tem trenutku evropska prioriteta tej odvisnosti najti alternativo. Na vrhu EU se v tem trenutku trudijo najti neke skupne pristope, ki segajo čez državne meje, ko gre za dobave, transportne poti in ostalo logistiko.
Pri iskanju možnosti za zadovoljitev energetski potreb Slovenije in Hrvaške je veliko možnosti za sodelovanje.
Pristojna ministrstva bodo v bližnji prihodnosti preverila možnosti za sodelovanje pri skupni naložbi drugega bloka NEK in pri kapacitetah za utekočinjeni plin. Glede na aktualno situacijo je potrebno razmišljati o gradnji novih plinovodnih kapacitet. “V ta namen bodo na voljo znatna evropska sredstva, kajti to je ena od prioritet za celotno Evropo. Do sredstev pa bo hitreje prišel tisti, ki bo hiter, in to je tudi eden od razlogov, da sva se s hrvaškim kolegom sestala že nekaj dni po evropskem vrhu,” je povedal Janša.
Časovnica za gradnjo NEK 2 naj bi bila na vladni ravni že sprejeta, tudi lokalno okolje v Krškem in Posavju je projektu naklonjeno. Janša je spomnil, da se je Slovenija zavzela za zaprtje Termoelektrarne Šoštanj, ki predstavlja tretjino energetske bilance do leta 2033. “Realno pa lahko to naredimo takrat, ko bo obratoval drugi blok NEK, torej je to neka prva najbolj optimistična časovnica. Vsi vemo, da je gradnja NEK 2 zahteven projekt, kljub temu pa velja prepričanje, da bo od začetka gradnje do obratovanja minilo manj časa kot pri gradnji prvega bloka,” je dodal.
Slovenija je del EU in del evropskega energetskega trga. Ne glede na to pa po besedah Janše na vladi razmišljajo tudi o tem zagotavljanju energetskih kapacitet v smeri energetske samozadostni.
Po njegovi oceni so ena od nevarnosti, ki se je premalo zavedamo, kibernetski napadi na električna omrežja. Interes Slovenije je nakup morebitnih dodatnih kapacitet energentov in pohvalil Hrvaško, ki je pravočasno zgradila LNG terminal. Če bi tako razmišljale vse evropske države, bi zadrega v Evropi sedaj bila bistveno manjša.
M. Z.
