Pojavlja se vse več dvomov v pravilnost odločitve
Letos 1. maja mineva dvajset pet, odkar se je Slovenija pridružila Evropski uniji. Marsikdo se ob tej obletnici sprašuje, če smo se z vključitvijo resnično vrnili k skupnim evropskim vrednotam, kot so spoštovanje človekovih pravic, temeljnih političnih svoboščin, pluralizem ter demokracija. V luči zadnjih dogajanj, ko smo pod vlado Roberta Goloba vse bolj deležni omejitev in kratenja svobode govora, se med Slovenci pojavlja vse več dvomov v pravilnost odločitve. Krščanski temelji, na katerih je evropska demokracija nastala, so predvsem v zahodnih državah EU vse bolj spregledani. Zagovornike le-teh pretežno najdemo v tako imenovani Višegrajski skupini držav, kjer se državljani še spomnijo represije komunizma.
“Pred skoraj 33 leti smo Slovenci ustvarili svojo lastno državo. Leto pred tem je kar 90 odstotkov volivcev na referendumu podprlo sanje o samostojni državi. Samo še enkrat v zgodovini je tako veliko število naših državljanov podprlo določeno odločitev, to je bila odločitev o vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Biti del Evropske unije za nas, Slovence, nikoli ni pomenilo zgolj gospodarske priložnosti. Pomenilo je vrnitev v družino, ki jo povezujejo vrednote spoštovanja človekovih pravic, temeljne politične svoboščine, pluralizem ter demokracija – vse tisto, kar nam je bilo v totalitarni Jugoslaviji odvzeto ali kršeno. Ta vrnitev v Evropo je sovpadala s temeljnim zgodovinskim poslanstvom Evropske unije, ki ga je narekoval padec totalitarnih komunističnih režimov v Evropi – oblikovanje celovite in svobodne Evrope,” je zapisal Breznik.
Ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo je Breznik prepričan, da je napočil čas, ko Evropska unija lahko in tudi mora začeti delovati bolj strateško in dolgoročno ter usmerjeno v uresničevanje cilja, ki so si ga zadali vizionarji Evropske unije. To je Evropa, svobodna, cela in v miru sama s seboj ter s svojo soseščino. Temu morajo slediti skupni cilji realnega zelenega in digitalnega prehoda v skupnost, ki bo varovala tudi svoje zunanje meje in svojo prehransko samooskrbo.
”Kot predsednik Odbora za zadeve Evropske unije ugotavljam, da smo Slovenci kljub nekaj priložnostim Evropsko unijo razumeli kot domovino naših domovin, ki krepi naše nacionalne identitete, naše znanje in tudi naš jezik v njej. Vstop v polnopravno članstvo pred 20 leti nam je pomagal, da smo se na političnem zemljevidu sveta uveljavili kot kredibilna partnerica in premalo se zavedamo, da nismo zgolj slovenski, temveč tudi evropski državljani,” je še zapisal Breznik.
V luči lastne kandidature za evropskega poslanca je državljane pozval, da je najboljši način za napovedovanje prihodnosti Evropske unije njeno aktivno soustvarjanje.
M.Z.