Leljak ne pristaja na neupravičeno kopičenje denarja
Na včerajšnji tiskovni konferenci je župan Občine Radenci Roman Leljak predstavil svoj pogled na upravljanje skupnih podjetij in zavodov, pri katerih je soustanoviteljica Občina Radenci.
Ustanoviteljice javnega zavoda Zdravstveni dom Gornja Radgona so občine Gornja Radgona, Radenci, Apače in Sveti Jurij ob Ščavnici. Pri vodenju zavoda, predvsem glede vloge Sveta zavoda je Leljak dejal, da svet zavoda ne opravlja vloge nadzornika, zato prihaja do nepravilnosti. Izrazil je razočaranje, da ostali župani iz občin soustanoviteljic v primerih nepravilnosti le zamahnejo z roko.
Kot primer prvi nepravilnosti je navedel lanskoletno nabavo ultrazvočnega aparata v gornje radgonskem zdravstvenem domu. Občinski sveti so v proračunu potrdili sredstva za nabavo aparata, Občina Radenci pa je sorazmerni delež tudi plačala. Ko so prejeli dokumente o opravljeni nabavi, so ugotovili, da je bil aparat nabavljen že leto pred podpisanim sporazumom o nabavi.
“V odloku imamo zapisano, da vsi predlogi za investicije gredo na Svet zavoda, ki potem v skladu s svetom ustanoviteljic nabavo potrdi. Torej, dokler to ni sprejeto, glede na to, da smo vezano na javni denar, ni pravilno, da se zadevo najprej kupi, potem pa se gre v urejanje papirjev,” je dejal Leljak.
Ker se tovrstna praksa nadaljuje, se tem nepravilnostim želijo izogniti. Trenutno je namreč aktualna izgradnja laboratorija, za kar so radenski svetniki v proračunu že zagotovili sorazmerni delež sredstev. Sedaj ugotavljajo, da ima po podatkih iz zadnje bilance Zdravstveni dom Gornja Radgona presežek prihodkov nad odhodki v višini cca. 1.850.000€.
“To je ogromen denar, ki ga mora zavod na podlagi zakonodaje in sprejetega odloka nameniti za razvoj svoje osnovne dejavnosti. Ne zahtevamo, da se presežek porazdeli občinam, ampak da se nameni za nabavo opreme oz. za investicijo v razvoj dejavnosti, v konkretnem primeru za izgradnjo laboratorija. Vodstvo zavoda tega denarja ne more uporabiti za plače ali katere koli druge podobne namene, ampak ga mora nameniti za tisto, za kar sedaj terja občine ustanoviteljice,” je bil jasen Leljak in izrazil začudenje, da so se ostali župani pa celo s tem strinjali, češ da ta sredstva že imajo v proračunu in da sedaj ne bodo komplicirali.
Prišlo je do predloga, da se za ta denar naj naredi obnova pediatrije. Predlog je sicer dobronameren, a žal ne vsebuje nobenih konkretnih podatkov o višini stroškov obnove, o obsegu nameravanih del morebitnih drugih finančnih virih in tako naprej. “Vsak predlog investicije mora na podlagi odloka najprej iti na svet zavoda, ki potem namero predstavi ustanoviteljicam, občinski sveti kot politični organi pa potem odločijo o tem, ali se v investicijo gre ali pa ne,” je dejal Leljak in dodal, da je svet zavoda pogosto interpretiran kot strokovno telo, kar pa po njegovem mnenju ne drži, saj je del članov sveta zavoda imenovanih tudi s strani politike. “Svet zavoda ne opravlja vloge nadzornega organa,” je bil jasen Leljak.
“Kot župan ene izmed ustanoviteljic sem zahteval, da se izgradnja laboratorija financira s sredstvi iz presežka prihodkov od odhodkov, svet zavoda pa naj pripravi program, ki ga v skladu z odlokom predstavi ustanoviteljicam. Šele po transparentni predstavitvi namer o investicijah se bo potem videlo, ali je denarja za obnovo pediatrije dovolj, ali pa bodo potrebna kakšna dodatna sredstva s strani občin ustanoviteljic. Žal so bili trije župani proti, češ da imajo s tem nepotrebno zapletanje s sprejemi proračunov. Ker se zadeva enostavno reši z rebalansom proračuna, sem temu nasprotoval in javno napovedal, da se tega ne bom šel in da bom pri tem vztrajal,” je bil odločen Leljak.
O zadevi smo povprašali tudi občana radenske občine, ki sicer prihaja iz zdravstvene stroke. Darijan Zorko, zaposlen v soboški bolnišnici in predsedujoči pri Častnemu razsodišču Združenja fizioterapevtov Slovenije, nam je povedal, da se s trditvijo župana Leljaka strinja in dodaja, da je dobro, če so člani sveta zavoda, ki jih imenujejo lokalne skupnosti, poznavalci strokovnega zdravstvenega področja. Ker tako lahko utemeljeno zagovarjajo stališča ustanovitelja in tudi posledično stroke ter se najboljše odločajo v korist občank in občanov določene lokalne skupnosti.
M.Z.
