Strateški načrt Skupne kmetijske politike, ki ga je sprejela Vlada Roberta Goloba, je deležen kritik iz vseh koncev in krajev
Po prejetju na Vladi RS, ki jo vodi Robert Golob, se je na sprejeti dokument odzvala Zadružna zveza Slovenije. Na svoji spletni strani so med drugim zapisali:
“Ker je bil strateški načrt v sprejem na vlado poslan brez predhodne seznanitve deležnikov s končnimi spremembami dokumenta in v luči spremenjenih razmer za kmetijsko-živilsko dejavnost zaradi vojne v Ukrajini, ZZS poziva ministrstvo, da nemudoma pristopi k njegovi reviziji s stališča zagotavljanja samooskrbe s hrano in prehranske suverenosti države. Pogojevanja pri ukrepih vezanih na živinorejo je potrebno utemeljiti na strokovnih temeljih in s kmetijskimi organizacijami voditi pravočasen in transparenten dialog.”
Tomaž Lisec, podpredsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo, nam je na vprašanje, kako komentira Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023-27, ki ga je sprejela aktualna vlada, odgovoril naslednje:
V PS SDS nismo bili obveščeni, da je tik pred sprejetem Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo. Verjetno tega dokumenta niso videli niti poslanci koalicije. Iz terena pa je že slišati izjave deležnikov, da dokument njim ni niti predstavljen, niti predebatiran, še manj usklajen in realen. Na žalost bodo napačne odločitve dokaj na tiho sprejetega dokumenta plačali slovenski kmetje ter potrošniki.
V času zaključnih usklajevanj meseca avgusta letos je državni svetnik Branko Tomažič podal komentar in Vlado ter resorne inštitucije pozval, da odločevalci prisluhnejo podanim predlogom ter popravijo oz. dopolnijo strateški načrt tako, da bo dejansko v pomoč tako kmetu kot tudi potrošniku.
»Načrt SKP je nastavljen tako, da bodo sredstva za investicije ponovno prejeli »eni in isti«, to se pravi velike kmetije ali posestva, ki smo jih v dosedanjem obdobju že podprli in jim pomagali, da so se tehnološko posodobile, so samozadostne in vanje ne bi bilo treba več vlagati. Pozablja se na to, da moramo posodabljati tudi srednje in male kmetije, da ne opustijo kmetovanja. Vsa sredstva, ki so namenjena v okvirnem strateškem načrtu, bi morala biti ciljno usmerjena v pridelavo hrane in ohranjanje kulturne krajine ter poseljenosti podeželja. Predlog SKP v predstavljeni obliki ne ščiti ne kmeta, posledično ne živilsko-predelovalne industrije in ne nazadnje ne potrošnika« je bil kritičen Tomažič.
Na početje vlade so se odzvali tudi mladi kmetje, ki delujejo pod okriljem Zveze slovenske podeželske mladine:
“Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023-2027 je bil sprejet na Vladi Republike Slovenije, preden se je dokončno predstavil ključnim deležnikom v kmetijskem sektorju, kar ostro obsojamo!
Na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrici za kmetijstvo ter predsedniku vlade Dr. Robertu Golobu smo skupaj s Sindikatom kmetov Slovenije posredovali oster dopis, v katerem smo izrazili neusklajenost in neupoštevanje pripomb pri pripravi Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.Pričakujemo, da se bo skupaj z deležniki do konca leta naredila celovita revizija Strateškega načrta in da se bodo upoštevale pripombe predstavnikov kmetov (izvajalcev strateškega načrta), ki so bile podane in podkrepljene s konstruktivnimi argumenti.
Kljub vsemu pa je ministrica Irena Šinko Strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023 – 2027 za Slovenijo, ki ga je Vlada RS potrdila na seji 28. 9. 2022, že predložila v formalno presojo na Evropsko komisijo. Le-ta naj bi ga potrdila najkasneje v osmih tednih od prejema, izvajati pa se bo predvidoma začel s 1. januarjem 2023. In v večinskih medijih o tem zopet niti besede.
M.Z.
