Jožica Jakob, diplomirana medicinska sestra, zaposlena v Splošni bolnišnici Murska Sobota, v prostem času pa predsednica društva Društvo za napredek umetnosti Aquila Lipovci v Občini Beltinci, že razmišlja, kako sestaviti odlično mednarodno ekipo umetnikov v letu 2018. Umetniško “žilico” opazim v stilu njenega oblačenja, njeno umetniško dušo pa kmalu po začetku najinega pogovora v prostorih društva.
Gospa Jožica Jakob, v letošnjem letu načrtujete že 26. mednarodno likovno kolonijo, do danes pa ste gostili že kar 144 likovnih umetnikov iz mnogih držav sveta. Kako ob 25. jubileju, ko nastaja še ena monografija društva podoživljate vsa ta leta?
Če me vprašate ali se je splačalo vztrajati, je moj odgovor DA. Pred 25. leti si niti slučajno nisem predstavljala, da bom »zraven« toliko let. V tistem času je moj mož dopolnil 40 rojstni dan in po primernem darilu sem povpraševala pri sedaj že pokojnem Izidorju Horvatu IZAKU, takratnemu ustanovitelju društva. Njegova iskrenost, preprostost, morda vidna »izgubljenost« so kar klicali po pomoči, vsaj pri kuhanju v času, ko je bila kolonija »aktivna«. Vse to me je pritegnilo in neverjetno, kako nato ljudje hitro spoznamo, kaj nam je blizu. Iskreno, da pa se “piše” zgodba uspeha, si nikakor nisem predstvaljala. Bilo je preveč čeri, od nezaupljivosti krajanov, do dodeljenih prostorov za delovanje le za kratek čas…pomanjkanja sredstev. In letos, že 26. kolonija… S predsednikom umetniškega sveta Petrom Vernikom in Jožetom Pivarjem se že pogovarjamo o »fokusu« letošnjega ustvarjanja, o izdaji monografije ob 25. letnici delovanja…Slednja že nastaja. Ojoj, resnično sem zadovoljna s prehojenim!
Torej Izidor Horvat IZAK, sedaj že pokojni umetnik, ki pa je začrtal likovno kolonijo »po njegovem«. Umetniki namreč spijo v domovih krajanov Lipovec, kuha se domača hrana, kjer kar sami poskrbite, da se njihove »brbončice« še nekaj časa razvajajo s spomini…
IZAK je res postavil kolonijo nekoliko drugače, kot so je vajeni umetniki drugod po kolonijah. Toda, sami jo v tej obliki komaj čakajo in je ne bi zamenjali za nobeno hotelsko nastanitev. Kar navadili so se je in pogovori z domačini se jim vtisnejo, tudi krajani bi jih pogrešali. Sama pa v času ustvarjanja prevzamem kuhalnico in ustvarjam v kuhinji, kjer občasno soustvarjam z nepogrešljivim gostom in svetovnim popotnikom Dariom Cortesom. Kar prevzame me delo kuharice v tem času in zdi se mi, da je IZAK še vedno zraven, da me še vedno potrebuje. Čas, ki ga preživim v tem času v kuhinji me umiri, zvečer pa se veselim pogovorov s kolegi umetniki. V vseh jezikih…smeh!
Danes je prav gotovo lažje, vzpostavljeno je financiranje, sprejeti ste med krajani, umetniki pustijo del vrhunski del v občini. Vrhunske umetnine iz mnogih držav, mnoge kot bogata dopolnitev objektov v občini…
Ustvarjalci, ki nastopajo v likovni koloniji, morajo najmanj dve umetnini pustiti v trajno last društva. Takšna so pravila. S prodajo teh umetnin društvo živi, umetnina pa »živi« v prostorih donatorjev in sponzorjev. Vsak umetnik del svoje kulture od koder prihaja prav gotovo upodobi v svojem »delu«. Zato postajamo bogatejši, sprejemljivejši, bolj odprti. Ustvarjalci namreč prihajajo iz vseh delov sveta, Češke, Poljske, Nemčije, Turčije, Izraela, Makedonije, Italije, Hrvaške…Avstrije, Iraka, Irana. Naj izpostavim, da kvaliteto umetnin tudi kritično presodimo s pomočjo našega kritika Franca Obala. Občina Beltinci in Krajevna skupnost Lipovci tako imata na svoji strani partnerja, ki mu lahko zaupata. Ravno zato pa smo tudi primerno finančno nagrajeni, kljub temu pa so »finance« še vedno naša prva skrb. Občina in Krajevna skupnost imata resnično posluh za naše delovanje in izvedbo kolonije. Seveda pa si brez naših krajanov poteka kolonije več ne znam predstavljati, verjetno tudi ustvarjalci ne.
Gospa Jakob, kaj pa domači umetniki, so tudi oni soustvarjalci kolonije?
Seveda, iz Izlak v Zagorju prihajajo naši prijatelji, ki so vsako leto naši nepogrešljivi soustvarjalci kolonije predvsem glede izmenjav umetnin in deljenja izkušenj. So najstarejša kolonija v Sloveniji, zato bogatijo tudi naše izkušnje, znanje in v času kolonije razstavljajo svoje umetnine v Občini Beltinci, mi pa svoje pri njih. Kar nekaj umetnikov pa poiščemo še iz drugih krajev Slovenije.
Likovne kolonije vas izpopolnjujejo, kot, da ste zoreli z njimi. Kaj pa vaš vsakdan, vaš poklic, ki ga opravljate v Splošni bolnici M. Sobota kot diplomirana medicinska sestra na oddelku za radiologijo. V najinem pogovoru ne morem mimo čakalnih vrst, finančnih težav, v katerih so se znašle bolnišnice…Kot, da resorno ministrstvo ne najde ključnih odgovorov in ukrepov za izhod iz težav. Kako z dolgoletnimi izkušnjami pri obravnavi pacientov gledate na vse to?
Moja primarna skrb je, da je pacient čim bolj kakovostmo obravnavan. Za vsako organizacijo dela pa stojijo ljudje in sistem, v katerem (so)ustvarjajo. V kolikor ta ni popoln, ga je potrebno »dodelati«, optimizirati ali postaviti popolnoma na novo. Če analize glede negativnega poslovanja bolnišnic niso popolne, potem tudi pravih rešitev ni možno pripraviti. Menim, da trenutno v RS ne razpolagamo s kompetentnimi kadri, ki bi lahko popolnoma neodvisno pripravili vse potrebno za ključne rešitve. Tako se mora vsako vodstvo znajti po svoje, da bo finančna slika primerna, pacienti pa zadovoljni. Dokler pacient prihaja v dobri kondiciji, ne vidim problema, problem se pojavi, ko je resnično bolan in bije bitko s časom. Takrat pa žal eskalirajo mnogi dogodki, ki so posledica neurejenega sistema v zdravstvu, čakalne vrste pa kot ključne, na te težave “opozarjajo”. Verjamem, da se bo tudi na področju zdravstva v prihodnje naredil red, saj si to kot državljani zaslužimo.
Gospa Jožica Jakob, najlepša hvala za vaš pogovor. Želim vam, da boste s svojimi člani še naprej s tako vnemo soustvarjali likovno kolonijo v Lipovcih, seveda pa vam želim tudi odličnih komunikacij in veselja ob vašem vsakodnevnem delu na oddelku za radiologijo.
Hvala za prijeten pogovor, bi pa izkoristila še to priložnost, da izpostavim vse člane društva, ki skozi vsa leta delovanja društva skrbijo, da delo nemoteno poteka in da smo prepoznavni tako v slovenskem prostoru, kot tudi v tujini.
B.P.
