Skupni učinek celotne plačne reforme, če ji sploh lahko tako rečeno, je ocenjen na 1,4 milijarde evrov. Ta znesek se bo v prihodnjih štirih letih porazdelil na po približno 350 milijonov evrov vsako leto, je dejal finančni minister. Doslej je veljalo, da poprava plač v javnem sektorju ne sme stati več kot 850 milijonov evrov. Prejšnji ministrici za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik so namreč zabičali, da tega zneska ne sme prekoračiti. Zdaj se je ta znesek povečal za 65 odstotkov. Izhodišča, kot jih je Ajanović Hovnikova predstavljala februarja 2023, so ostala enaka, tako zdaj kot takrat je bil kot najvišji določen 67. plačni razred.
Po zdajšnjih napovedih se bodo plače najbolj povečale funkcionarjem, županom, sodnikom, poslancem, absolutni rekorder pa bo predsednik Komisije za preprečevanje korupcije. V zdajšnjem mandatu je to Robert Šumi.
Finančni minister Boštjančič, glavni vladni pogajalec v pogajanjih s sindikati javnega sektorja, je sicer dejal, da vlada predlaga, da do povišanja plač vladnim funkcionarjem − torej ministrom, državnim sekretarjem, funkcionarjem generalnega sekretariata vlade ter tudi poslancem in funkcionarjem državnega sveta − pride z zamikom, to je šele ob sklicu novega državnega zbora.
Plače pravosodnih in drugih funkcionarjev, kot so predsednica države, župani, predsednik protikorupcijske komisije in varuh človekovih pravic, pa naj bi se usklajevale postopno, podobno kot plače javnih uslužbencev.
Pri tem v koaliciji poudarjajo, da v novem plačnem sistemu noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne. Dejstvo pa je, da tudi zdaj noben zaposleni ne prejme nižje plače od minimalne. Če pride do tega, razliko pokrije država. V vladi še navajajo, da bodo višjih plač najprej deležni najslabše plačani javni uslužbenci. Plače se bodo na letni ravni usklajevale z inflacijo.
Višji regres za letni dopust
Vlada in sindikati pa so se že dogovorili tudi o višini regresa, ki bo za javne uslužbence v letu 2025 za pet odstotkov višji od minimalne plače, v letu 2026 pa za deset odstotkov. V obeh letih bo izplačan predčasno, v marcu pri februarski plači. Tako je to z izplačili tudi sedaj.
Delo sicer še ni končano. Za ocene, kdo bo dobil koliko, je zato še nekoliko prezgodaj, podatke skriva Boštjančič. Dejal je, da morajo končati še pogajanja po plačnih stebrih, kjer bodo določili končne zneske povišanja plač. »Takrat bo čas za konkretne številke,« je dejal in dodal, da pa so se tudi v tem delu že pogodili za več kot 95 odstotkov vsega.
Pojasnil je, da jih čaka še sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor ter kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, ki jih morajo parafirati v oktobru, temu pa bo sledil še podpis v novembru. Javni uslužbenci pa bodo prve učinke novega plačnega zakona predvidoma občutili pri izplačilu januarske plače v začetku februarja 2025. Prehod na novo plačno lestvico bo postopen do leta 2028. Najbolj se bodo plače dvignile funkcionarjem.
V vladi podatke skrivajo in se izgovarjajo
Čeprav vladni pogajalci podatkov o novih izhodiščnih plačah še niso razkrili, finančni minister pa je dejal, da je za konkretne številke še čas, so se v javnosti že pojavile številke. Kolikšno plačo bo po novem prejel posamezni javni uslužbenec, bo sicer natančno jasno, šele ko bodo končana tudi stebrna pogajanja in sklenjene kolektivne pogodbe. Sklenjene (podpisane) morajo biti krovna kolektivna pogodba in kolektivne pogodbe za dejavnosti in poklice. Rok za podpis je 8. november. Na teh pogajanjih bodo določene uvrstitve posameznih delovnih mest na novo plačno lestvico, kar je za javne uslužbence bistveno. Prav zato se lahko stvari še spremenijo, pa vendar.
Razmerje med najnižjo in najvišjo plačo 1 proti 7
Z novim letom bo predvidoma uveljavljena nova plačna lestvica, ki je del predloga novega zakona. Ključna sprememba je, da bo najnižja osnovna plača po novem na ravni minimalne (letos znaša 1.254 evrov bruto), razmerje med najnižjo in najvišjo pa bo ena proti sedem. Najvišji razred bo po novem 67. z bruto osnovno plačo 8.821 evrov. Najvišjo plačo bodo prejemali predsednica republike Nataša Pirc Musar, predsednik vlade Robert Golob in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Plača se jim bo dvignila za 45 odstotkov. V najvišji plačni razred bosta uvrščena tudi predsednik vrhovnega sodišča (Miodrag Đorđević) in predsednik ustavnega sodišča (Matej Acetto).
Manjše razlike v plačnih razredih, spremenjeno napredovanje, dodaten dopust
Razlika med plačnimi razredi bo tri namesto štiri odstotke. Zvišanje bo postopno, predvidoma v šestih obrokih, dvakrat letno, in sicer v 12- oziroma 15-odstotnih deležih. Začelo se bo s 1. januarjem 2025 in končalo 1. januarja 2028. Tisti, ki bodo deležni manjših dvigov, pa bodo celotnega dviga plače deležni pred letom 2028.
Novost, ki jo prinaša predlog zakona, je tudi počasnejše napredovanje za javne uslužbence, ki so do zdaj ob odličnih ocenah vsaka tri leta napredovali za dva plačna razreda. V najboljšem primeru so tako dosegli deset plačnih razredov v petnajstih letih, po novem pa bo to obdobje raztegnjeno na trideset let. Napredovanje bo namreč omejeno na en plačni razred na vsaki dve leti v začetku kariere, kasneje bo mogoče napredovati v še večjih razmikih.
Pri letnih dopustih je manjša sprememba določena v dodatnih petih dnevih dopusta, ki ga bodo javni uslužbenci po koncu prehodnega obdobja deležni šele pri 55 letih.
Najslabše plačani bodo potegnili kratko, ponekod učinek le na papirju
Najhitrejši učinek novih pravil bo pri tistih, ki so uvrščeni do 25. razreda. Hkrati je doslej znano, da bo pri tistih, ki so zdaj uvrščeni od 1. do 14. plačnega razreda, učinek v denarju (neto plači) bolj kot ne le na papirju. Trenutno ti do 14. razreda prejemajo osnovno plačo, nižjo ali enako minimalni, in so deležni doplačil do minimalne plače. Po novem pa bo prvi razred imel osnovno plačo na ravni minimalne, zato bo učinek ravno zaradi zdajšnjih doplačil do minimalne plače domala ničen. Povedano drugače. Neto plače zaposlenih v javnem sektorju do 14. plačnega razreda ne bodo višje.
Nekdo, ki ima danes osnovno plačo na ravni povprečne plače in je uvrščen v 42. plačni razred, pa bo imel po novem približno 100 evrov višjo plačo.
Usklajevanje rasti plač
Zakon predvideva usklajevanje plač z inflacijo, in sicer z letom 2026, a le, če bo ta višja od 1,8 odstotka in le za razliko med dejansko inflacijo v predhodnem letu in 1,8 odstotka. Leta 2027 bo meja, da bi se plače delno uskladile z inflacijo, pri 1,6 odstotka, v letu 2028 pa en odstotek. Šele po letu 2028 se bodo plače začele dejansko usklajevati z inflacijo.
Bolj popravek plač nekaterim, kot reforma
V najvišji, 67. plačni razred bodo po poročanju medijev, ki so neuradno pridobili gradivo pogajalske skupine, uvrščeni predsednica republike, predsednica državnega zbora in predsednik vlade, pa tudi predsednik vrhovnega sodišča. Tem se bo osnovna plača dvignila za 45 odstotkov. Sledijo ministri s povišanjem od 38 do 41 odstotkov, njihove izhodiščne plače bodo po novem med 7.609 in 8.073 evri.
Od 45- do 50-odstotnega zvišanja izhodiščne plače bodo deležni poslanci, ki bodo po novem imeli od 6.187 do 7.837 evrov izhodiščne plače. Izhodiščna plača višjih sodnikov bo znašala od 6.007 do 6.373 evrov, kar pomeni od 56- do 59-odstotno zvišanje.
Velika razlika bo tudi pri izhodiščnih plačah okrožnih in okrajnih sodnikov, nekaterim se bo plača zvišala za 72 odstotkov. Osnovne plače bodo po novem od 5.832 do 6.187 evrov za okrožne in od 5.031 do 5.497 evrov za okrajne sodnike.
Največje, kar 76-odstotno povečanje osnovne (izhodiščne) plače pa so namenili predsedniku Komisije za preprečevanje korupcije, čigar osnovna plača bo namesto dosedanjih 3.955 evrov po novem znašala 6.963 evrov.
Najmanjše spremembe bo deležen predsednik Računskega sodišča RS, čigar izhodiščna plača se bo povečala za 38 odstotkov, kar pomeni prejemek v višini 8.072 evrov, namesto dosedanjih 5.854 evrov.
Visoko župana Ljubljane in Maribora
Izhodiščna plača ljubljanskega župana bo znašala 8.072 evrov, mariborskega pa 7.609 evrov. Ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću se bo izhodiščna plača povečala za 68 odstotkov, mariborskemu Sašu Arsenoviču pa za 71 odstotkov. Plače drugih županov so določene glede na število prebivalcev občine in so v razponu od 4.469 za najmanjše do 6.963 evrov za večje občine. Več o tem pa v tabeli, ki jo povzemamo po časniku Večer.
Nekaj poudarkov iz novega plačnega zakona
- Razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom bo ena proti sedem.
- Razpon plač bo med višino letošnje minimalne plače, to je 1.253,90 evra bruto, in 67. plačnim razredom v višini 8.821,04 evra bruto.
- Razlika med plačnimi razredi bo po novem tri odstotke, namesto dosedanjih štirih odstotkov.
- Nekateri funkcionarji bodo prejeli več tisoč evrov višjo osnovno (izhodiščno) plačo kot doslej.
K osnovni (izhodiščni) plači je treba prišteti še vse dodatke, do katerih je upravičen posameznik (za delovno dobo itd.), zato bodo končni zneski lahko še bistveno višji, kot so določeni kot izhodiščni.
Plače po novem, za funkcionarje – enormna povišanja
Predsednik vlade (Robert Golob): 8.821 evrov + 45 %
Predsednica republike (Nataša Pirc Musar): 8.821 evrov +45 %
Predsednica državnega zbora (Urška Klakočar Zupančič): 8.821 evrov + 45 %
Župan MO Ljubljana (Zoran Janković): 8.072 evrov + 68 %
Predsednik KPK (Robert Šumi): 6.963 evrov + 76 %
Predsednik vrhovnega sodišča (Miodrag Đorđević): 8.821 evrov + 14%
Predsednik ustavnega sodišča (Matej Acetto): 8.821 evrov + 35 %
Izhodiščne plače so v bruto zneskih in v evrih. Povišanja plač vladnim funkcionarjem naj bi bilo postopno, šele ob sklicu novega državnega zbora.
Primerjava s predlogom reforme Janševe vlade
Skupni učinek celotne plačne reforme je ocenjen na 1,4 milijarde evrov v štirih letih za okoli 200 tisoč uslužbencev. Kako bi to primerjali z reformo v času vlade Janeza Janše, ki je predvidevala 800 milijonov na leto za 900 tisoč zaposlenih? Golobova vlada je dejansko znižala plače vsem (prek spremembe zakona o dohodnini), sedaj to drastično povečujejo sebi, sodnikom, funkcionarjem. Spomnimo se Levice, ko je Janševa vlada želela zvišati plače za vse in so populistično dejali: »Vlada ne piše davčne reforme zate, ampak za bogate!« Sedaj pa so sami funkcionarjem, sodnikom in županom dvignili plače za več kot 50 odstotkov. Pravzaprav njihova vlada dela za bogate, je zadnje dogodke komentiral ekonomist Štefan Šumah.
V.K.
