Edino, kar jim uspeva, so ideološke provokacije, politični prevzem RTV in preganjanje nasprotnikov

Včeraj je na Brdu pri Kranju potekal pogovor vodstva stranke Gibanje Svoboda o zdravstveni reformi, ki si jo je stranka zavezala izpeljati, a ji to več kot očitno sploh ne uspeva. Glede vloge zdravstvenega ministra Danijela Bešića Loredana je podpredsednica stranke Urška Klakočar Zupančič v včerajšnjih Odmevih na RTV Slovenija dejala, da dokler minister uresničuje koalicijske zaveze in udejanja njihove vrednote, uživa njeno podporo in zaupanje vodstva stranke.

Ne glede na to da je kirurg Erik Brecelj o Loredanu v primerjavi z letom dni močno spremenil, Loredan po besedah Klakočarjeve še vedno trdno sedi v ministrstem sedlu. Brecelj je namreč lani jeseni dejal, da drugačen človek, kot je Danijel Bešič Loredan, na tem mestu sploh ne bi mogel biti. Danes pravi da bi bilo boljše, da ga ne bi bilo. Dejstvo, da imamo poleg ministra za zdravje še premierja Roberta Goloba, ki mu je dobesedno vzel zdravstveno reformo in ustanovil strateški svet pod vodstvom Breclja, trenutno spominja na otroški vrtec. Vsi trije so namreč iz dneva v dan v večjem konfliktu.

Da minister Loredan še vedno uživa podporo stranke, je milo rečeno čudno. Na njegovo delo letijo kritike s strani domala vseh deležnikov v zdravstvu. Uporabniki so potegnili najkrajšo, saj ena ključnih koalicijskih zavez – takojšnje skrajševanje čakalnih dob – ni uresničena. Prav tako zaveza o bolje organizirani mreži javnih zdravstvenih storitev klavrno propada. Minister je namreč v nenehnem spopadu z vodji klinik, lokalne skupnosti pa so zgrožene zaradi nameravane ukinitve nekaterih centrov nujne medicinske pomoči. 

Tako delo celotne vlade, kot delo zdravstvenega ministra ocenjujejo tudi številni politični in ekonomski analitiki. Ekonomist in nekdanji minister za finance dr. Janez Šušteršič meni, da se je vlada v prvem letu predvsem najedla zarečenega kruha. “Predvsem predsednik vlade je na hitro napovedal veliko stvari, ki se potem niso izvedle ali pa so se izvedle povsem drugače – na primer odkup vsega slovenskega žita, plačilo gasilcem in še kaj.”

Vlada je sicer priznala, da slabo komunicira, a je pravi vzrok slabe komunikacije ta, da na ključnih področjih še vedno ne vedo, kaj bi radi naredili. Po enem letu Slovenija še vedno nima nobenega jasnega koncepta zdravstvene reforme, plačne reforme, pokojninske reforme, reforme pravosodja, davčna reforma je bila predstavljena in nato umaknjena. Edino, kar aktualni vladi uspeva, so ideološke provokacije, politični prevzem RTV in preganjanje posameznih novinarjev ali komentatorjev.

Tudi Metevž Tomšič je mnenja, da imamo opraviti z nekompetentno politiko, ki jo vodi in motivira nekaj povsem drugega kot blaginja sodržavljanov. Motivira jo ideološki boj z nasprotniki.

Golobova vlada je ob nastopu dala največji poudarek ravno zdravstveni reformi. Prednostna naloga te vlade pa je očitno obračun s predhodniki, saj “so po ministrstvih zamenjali celo žarnice, ki jih je privila Janševa vlada”.

M.Z.