Demokratična pravila so temelj za dobro delovanje družbe
Po neuradnih rezultatih so volivke in volivci odločili, da jih večina tistih, ki so se trojnega referenduma udeležili, podpira zakone o RTV, o dolgotrajni oskrbi in o vladi, ki jih je sprejela koalicija strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Kljub temu, da je razpis vseh treh referendumov zaradi škodljivih določb podprlo več kot 150.000 volivk in volivcev, je večina ljudi na referendumu zakone podprla.
Po objavi rezultatov so nekateri mnenja, da so volivke in volivci tudi tokrat, podobno kot na državnozborskih in predsedniških volitvah, glasovali proti predsedniku največje slovenske politične stranke tako po številu članov, kakor tudi po stažu v Državnem zboru.
Slovensko demokratsko stranko od leta 1993 vodi Janez Janša, ki je od osamosvojitve naprej bil na vseh državnozborskih volitvah izvoljen v Državni zbor in večkrat prejel tudi največ glasov izmed vseh izvoljenih, bil tri krat predsednik slovenske vlade in dvakrat vodil predsedovanje Svetu EU.
Po letos že tretjem volilnem porazu takoimenovane desne opcije Janeza Janšo nekateri javno pozivajo k odstopu, predsednik stranke Nova Slovenija – Krščansi demokrati Matej Tonin pa je včeraj javno napovedal, da stranka v vladi pod vodstvom Janeza Janše ne bo več sodelovala. Človek se ne more znebiti občutka, da gre za orkestriran način pritiska z namenom odstranitve za tako imenovano globoko državo najbolj motečega slovenskega politika vseh časov.
Tonin: NSi ne bo več sodelovala v vladah, ki jih bo vodil Janez Janša https://t.co/8kvy9NyCxl via @SiolNEWS
— SiolNET Novice (@SiolNEWS) November 29, 2022
Do sedaj se je ponosnim naslednikom Komunistične partije uspelo obdržati na oblasti zaradi umora Ivana Krambergerja, ki je ogrožal zmago Milana Kučana na predsedniških volitvah, pred in po tem so vršili pritisk na Jožeta Pučnika in predsednika prve slovenske vlade Lijzeta Peterleta. Janez Janša je več kot očitno bolj vzdržljiv, zato se pritiski stopnujejo iz leta v leto na različne načine, Janša je bil celo nezakonito zaprt.
Glede na pozive po zamenjavi Janeza Janše na čelu SDS smo pogledali Statut stranke, ki podrobno določa postopek volitev v organe stranke. Najvišji organ SDS je Kongres, ki ga po sklepu Sveta stranke ali na predlog večine članov sveta najmanj enkrat na vsaka štiri leta skliče Izvršilni odbor stranke. Kongres izvoli člane Izvršilnega odbora in Nadzornega odbora.
Predsednika SDS na podlagi 17. člena Statuta SDS neposredno in tajno volijo člani na volilnih občinskih konferencah, ki jih skliče Izvršilni odbor SDS na isti dan, najkasneje 15 dni pred dnevom kongresa SDS v letu, ko se izteče mandat predsedniku SDS. Izvoljen je tisti kandidat, ki prejme večino glasov vseh članov SDS, ki so glasovali.
Statut SDS torej predpisuje demokratični način izvolitve predsednika stranke, kjer je za predsednika izvoljen kandidat, ki prejme najvišje število glasov. Za predsednika Slovenske demokratske stranke torej lahko na podlagi Statuta in volilnih pravil, ki jih določi Svet stranke, kandidira vsakdo izmed članov Slovenske demokratske stranke.
Postopek je jasen, program stranke tudi. Morebiti nasvet vsem, ki so jih polna usta pozivov k zamenjavi vodstva SDS: “V kolikor želite prispevati k blaginji vseh državljanov Republike Slovenije in zagovarjate vrednote slovenske osamosvojitve, splošno blaginjo za vse, družbo svobodnih posameznikov in upravljanje države v skupno dobro, se včlanite v Slovensko demokratsko stranko in kandidirajte za katero izmed funkcij v skladu s statutom in volilnimi pravili.”
M.Z.
