Bo tudi denar, namenjen sanaciji škode po poplavah, končal na računih nevladnikov?

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je pred dnevi s svojim zapisom osvetlil situacijo prenekateremu verniku v odrešenjskost Golobove vlade. Predsednik vlade dr. Robert Golob je v prvih dneh po poplavah čez palec nastalo škodo ocenil na več koz 500 milijonov evrov, medtem, ko je po prvih ogledih lokacij vodja opozicijske SDS Janez Janša napovedal, da bomo nastalo škodo po vsej verjetnosti merili v milijardah in opozoril, da je pred sprejetjem ukrepov potrebno najprej popisati dejansko škodo in se po tem odločati o ukrepih. Vlada Republike Slovenije pa je nastalo škodo po avgustovskih poplavah in plazovih v teh dneh ocenila na vrtoglavih na 7 milijard evrov, kar služi kot prikladen izgovor za uvedbo novih davkov.

Občine so nekaj tednov kasneje, po opravljenih popisih, škodo ocenile na dobro milijardo evrov.

Kaj se bo torej financiralo s preostalimi 5,4 milijardami evrov, se sprašuje Lotrič? Ali je bilo res treba ljudi in podjetja takoj obremeniti s tako imenovanim solidarnostnim prispevkom, kar v praksi pomeni le nov davek?
 

Sredstva se bodo zbirala v Skladu za obnovo Slovenije – SOS, ki ga bo upravljala SID banka, kar v praksi pomeni, da bodo nad porabo sredstev bedeli Golobovi ljudje.

Ekonomist Tomaž Štih ugotavlja, da bi raztegnjena sredstva utegnila “izhlapeti” oz. biti uporabljena za razne “mehke vsebine”, ki jih pri nas v glavnem izvajajo nevladne organizacije, katerih skupna točka je bilo tudi kolesarjenje v času covida. A ena od možnosti je tudi, kot ugotavlja Štih, da bi lahko sredstva iz tega fonda namenili povečanju mase za plače v javnem sektorju. Le-ta se je namreč v primerjavi z letom 2022 povečala za 27%.


Kakor koli že, Golobova vlada oz. tisti, ki so jo postavili, imajo natančno izdelan načrt, kako sredstva izkoristiti za ponovno zmago na volitvah. Bomo kljub temu, da nam denar vsak dan znova vlečejo direkt iz denarnic, zopet nasedli?

M.Z.