Sodeč po medijskih poročilih, ki jih seveda narekuje kdo drug kot propagandna ekipa iz Golobovega kabineta, je bila Ursula von der Leyen, ki se danes udeležuje tudi Blejskega strateškega foruma, izjemno zadovoljna z narejenim po lanskem 4. avgustu. Poglejmo, kako je o tem poročala STA.
Uradna različica: Upanje se je vrnilo v Črno …
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes obiskala v lanski ujmi močno prizadeto Črno na Koroškem. Kot je ob tem dejala, je zanjo obisk zelo čustven, vidi pa, da se je upanje vrnilo v Črno. Premier Robert Golob se je ob obisku vodstvu občine zahvalil za ogromno opravljenega dela, Črnjanom pa, da so se postavili na noge. Predsednica Evropske komisije, ki je Črno na Koroškem lani obiskala le nekaj dni po katastrofalnih poplavah, je povedala, da se še jasno spominja lanskega opustošenja po poplavah, hkrati pa tudi izjemne solidarnosti ljudi, ki ji je bila priča.
Z današnjim obiskom je, kot je dodala, ponovno potrdila, kar je povedala tudi lani, da Evropa Črni in vsem prizadetim stoji ob strani. Tako je EU že lani sprostila sto milijonov evrov predplačila Sloveniji iz evropskega solidarnostnega sklada, prejšnji teden pa je Evropska komisija predlagala še dodatnih 328 milijonov evrov pomoči Sloveniji. Sredstva so po njenih besedah namenjena predvsem za obnovo infrastrukture. Slovenija jih mora porabiti v letu in pol od odobritve. V zvezi s pridobivanjem sredstev iz solidarnostnega sklada se je von der Leyen zahvalila premierju Golobu za “odlično sodelovanje”, saj je to po njenih besedah potrebno za učinkovito porabo sredstev. Ob tem je pohvalila tudi delo slovenske administracije. Glede učinkovitosti porabe sredstev sklada pa je dejala, da imajo strokovnjake, ki to preverjajo, ob koncu pa pričakujejo tudi poročilo. Ocenila je, da gre za zaupanja vreden sistem, ki zagotavlja, da se dosega učinke, ki jih želijo in za katere delajo.
Premier Golob, ki je spomnil na hiter odziv tako države kot EU po ujmi avgusta lani, je v izjavi medijem še dejal, da so se lahko ob današnjem obisku v živo prepričali, kako je bil ta denar porabljen. “Včasih si vsi želimo, da bi sanacija tekla hitreje. Žal je včasih tako, da denar niti ni največja ovira. Sredstva so zagotovljena,” je še dejal premier. Danes je namreč največji izziv s pripravo ustreznih dokumentov, da obnova lahko steče na obljubljeni način, tako da bo zgrajena infrastruktura odpornejša od prejšnje. “Želim si, da Črna postane res pozitiven zgled za celo Slovenijo, ne samo v prvem odzivu, ampak tudi v tem, kako jo bomo skupaj obnovili, skupaj naredili bolj odporno in tudi vrnili vanjo ne samo upanje, ampak predvsem svetlo prihodnost,” je dodal premier. Spomnil je, da je bilo do julija letos vključno s 100 milijoni evrov, ki jih je Sloveniji že namenila EU, za najnujnejše ukrepe po lanski ujmi s strani države namenjenih 830 milijonov evrov. V naslednjem petletnem obdobju pa je pretežno za urejanje vodne in cestne infrastrukture ter za pomoč gospodarstvu in prebivalcem predvidenih še 3,5 milijarde evrov.
Ponovnega obiska predsednice Evropske komisije in predsednika slovenske vlade je bila vesela županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak. “To kaže na dejstvo, da nas res niso pozabili, in hvaležni smo za to, da spremljajo dela tukaj, za katera sicer želimo, da potekajo malo hitreje,” je dejala županja. Izrazila je upanje, da bo na voljo dovolj denarja za popolno obnovo po lanski ujmi, ki si jo v Črni želijo uresničiti v dveh letih. Glede poteka obnove je županja dejala, da imajo največ težav s pridobivanjem izvajalcev del, ker se jim, kot kaže, oddaljenost Črne zdi velik problem, saj jim to povzroča dodatne stroške. V Črni si po besedah županje za nekatere lokacije želijo, da se še pred zimo uredijo vodotoki in ceste. Po njenih besedah jih čaka še ogromno dela, za kar bodo potrebovali tudi veliko denarnih sredstev, za katere verjame, da jim jih bo država zagotovila. Ob tem pa je opozorila, da se ljudje bojijo jeseni, ko je ponavadi več dežja. “Vsi si želimo, da bi ta zaščita bila takšna, da bi se ljudje počutili varne in da bi nekako brezskrbno zrli v prihodnost,” je dodala županja.
Današnji obisk gostov je opisala kot prisrčen. “Vidi se, da čutijo z nami, in želimo si, da solidarnost Evrope postane vrednota nas vseh,” je sklenila županja. Želi si, da bi takšni obiski postali tradicionalni, zato je predsednico Evropske komisije že povabila na vnovični obisk, za kar se ji je ta zahvalila. Županja si je z gostoma ogledala razstavo fotografij o posledicah opustošenja ujme avgusta 2023 in se z njima sprehodila skozi Črno, kjer so poklepetali z nekaterimi domačini in si ogledali rekonstrukcijo cestnega odseka, ki je bil obnovljen s sredstvi solidarnostnega sklada. Ob današnjem prvem šolskem dnevu so pozdravili tudi učence tamkajšnje osnovne šole.
In resničnost? Cesarjeva nova oblačila še vedno delujejo!
Tako je o tem poročala STA. Skratka, veliko lepih besed, zahval in trepljanja po ramah na dogodku, ki je bil medijsko izjemno dobro pokrit. Sporočilo, ki ga javnost dobiva preko medijev, je torej takšna: vlada se je skupaj z Evropsko komisijo zelo hitro in učinkovito odzvala na ujmo. Ker je v letu dni že marsikdo pozabil na podrobnosti, bo zagotovo veliko takšnih, ki bodo pripravljeni verjeti takšni plati zgodbe. Zato naj samo spomnimo, kako počasi je vlada krenila v popoplavno obnovo in kako je Golob obljubljal sto novih hiš na mesec – a so ob obletnici poplav predstavili komaj prvo. Za katero so dali denar prostovoljni donatorji.
Zanimivo, da je ta dogodek sovpadel z močnimi nevihtami, ki so v Črni porušile marsikaj, kar je bilo v zadnjem letu že sanirano. Tudi na račun neurejenih vodotokov. Režimski portal Necenzurirano je takrat povzel besede tamkajšnje županje Romane Lesjak, ki jih je izrekla za Svet24: “V Črni na Koroškem so ljudje na koncu z živci. Sanacija po lanski avgustovski ujmi sploh še ni bila končana, vse lahko začnejo znova. Poleg zalitih hiš pa so se prožili še plazovi. V Spodnjem Javorju je plaz do pasu zasul domačina, ki so ga rešili gasilci in ga prepeljali v bolnišnico.”
Zanimivo, županja je sicer zelo hvaležna premierju Golobu in njegovi vladi. Jezna je le na birokracijo, a tega dejstva očitno ne zmore povezati s sedanjo oblastjo. Ali pa noče. “Birokracijo in birokratske postopke urejajo in “krotijo” pa vrtni palčki, al kako?! Nekateri res ne morejo “skočit” iz svoje ideološke majhnosti, tudi za ceno nesreče ljudi,” je njeno držo na svojem facebook profilu takrat komentiral politični analitik Miran Videtič. Slednji je sicer pokomentiral županjino majico z napisom “da bo Črna taka kot nekoč”. In nadaljuje: “…in je! Spet poplavljena, žal! Smilijo se mi ljudje, ki spet trpijo. Bo pa županja ponovno Slovenka tedna, leta… …prejemala bo “prestižne” nazive in na vsa usta spet hvalila #VladaRS in prodornega in zaupanja vrednega vrhunskega menedžerja. In vse to bo medijsko podprl “njen” Večer. Skratka, naloga županov/županj je, da vladi težijo, jih lovijo in zahtevajo, ne pa da se z njimi naslikavajo po Dražgošah in ob rezanju trakov!
In da tukaj ne pozabimo na #NikaKovač in njeno “vode ne damo”… …sesuli so nekaj, kjer je pisalo tudi o urejanju hudournikov… …in jasno, v vsem letu niso bili sposobni ponuditi nove urgentne rešitve! Samo da se ruši! In uganete…županja in #NikaKovač se podpirata! Naši!!!” je zapisal.
No, županjo je nato s svojim obiskom “potolažil” državni sekretar za okolje, prostor in podnebje v kabinetu predsednika vlade Jure Leben. O tem smo poročali TUKAJ.
Prebivalce Črne na Koroškem so opeharili!
In zdi se, da so bile posledice neviht, ki so pred dobrim mesecem močno prizadele Črno, spet pozabljene. Čeprav smo lahko slišali nekaj o tem, da vodotoki po letu dni še vedno niso urejeni. Kar pomeni, da bodo opeharjeni prebivalci Črne spet s strahom pričakovali letošnjo jesen. Za potrebe vladne propagande je pač potrebno prikazati “cesarjeva nova oblačila”. Češ ne bomo vas pozabili. Koliko pa se je realno spremenilo od obiska von der Leynove lani pa do sedaj? To je glavno vprašanje.
vir: Gašper Blažič (Demokracija)
