Slovenija je imela velike načrte s potencialom (slednji seveda je) ekokmetovanja a je rezultat slednjega porazen. Namesto ciljnih 70 tisoč kmetij, ki naj bi ekološko kmetovale do leta 2021, se jih danes z ekološkim kmetovanjem ukvarja manj kot 4.000 oz. cca, 5 %.
Vzrokov, da se kmetje ne odločajo za ekološko kmetovanje je več. Kar nekaj jih omenja tudi uvedbo davčnih blagajn (nekateri kmetje so zaradi slednje celo opustili ekološko kmetovanje). Sicer pa kot ključne krivce, da ekokmetovanje ni privlačno, kmetje pripisujejo razdrobljenosti trženja ekopridelkov kot neorganizirani verigi odkupa, distribucije in prodaje. Slednja povzroča prevelike stroške transportnih poti in pogosto neracionalno poslovanje ekokmetij.
Kupci v Sloveniji sicer vse več povprašujemo po ekoproduktih. Predvsem iščemo sveže ekološke vrtnine, sadje in nemesna predelana živila, ponudba pa nikakor ne sledi povpraševanju. Praznino, ki nastaja, trgovine nadometijo iz uvoza. Predvsem se na policah znajdejo produkti iz iz Italije, Nemčije in sosednje Avstrije, pa tudi iz Turčije, Srbije in Rusije.
Uredništvo
