Nesistematični pristop, ki ga je ubrala vlada RS v svojem mandatu že “udarja” nazaj, tokrat tudi v zdravstvu. Kljub opozorilom, da zdravstveni sistem ne obvladuje stroškov, ki dnevno nastajajo v bolnišnicah, do potrebnih reform ni prišlo. Kvečjemu smo priča gašenju požarov, ki ga je ubrala ministrica Milojka Celarc Kolar. Toda, kako dolgo še bodo takšno nevzdržno stanje bolnišnice “pripravljene” vzdrževati oz. kdaj bo dobaviteljem blaga in storitev, na čigar račun se težave trenutno še rešujejo prekipelo?
Lani priča izgub v nekaterih bolnišnicah (še posebej UKC Ljubljana), tokrat v velikem minusu že skoraj vse!
Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je pred kratkim objavilo podatke, ki kažejo, da bolnišnice več ne obvladujejo denarnega toka, in da je finančna luknja vse večja. Na dan 31.5.2017, so namreč bolnišnice (10 splošnih in dva UKC) izkazovali že skupaj za 152 MIO EUR dolgov. V kolikor ne bo nujnih ukrepov in potrebnih rešitev, se ob koncu leta napovedujejo “cifre” že v višini 200 MIO EUR. Tokrat gre zares, posledice kratkovidnosti in “Stand by” pozicije ministrice, odgovorne za nujne spremembe in celotne vlade za korenite strukturne reforme so prišle na dan. In zaostrovale se bodo iz dneva v dan!
Tako slabo še ni bilo, bo pa še slabše, trdi Metod Mezek, direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije! In predlaga:
Dvig priznanih stroškov (cen zdravljenj), ki jih priznava bolnišnicam zdravstvena blagajna za najmanj 7% (v zadnjih letih se je ta priznani strošek klestil in pristal na ravni iz leta 2014) za nemoteno delovanje in zagotovitev nujno potrebnega denarja za pokritje izgub (tega je država dolžna poravnati na podlagi sameg zakona ter odloka o ustanovitvi). Toda, čas beži, prihajajo parlamentarne počitnice in lahko pričakujemo, da bodo dobavitelji svojo priložnost protesta v obliki zaustavitve dobav poiskali ravno v tem času. In kratko bodo potegnili spet navadni državljani, uporabniki ppotrebnih storitev.
Vzroki za povečanje dolgov znani, bilo jih je za pričakovati!
Vemo, da je vlada “zategnila pasove” v času finančne krize, zamrznila je plače, napredovanja, maso sredstev za izplačilo delovne uspešnosti v javni upravi, dvignila stopnjo DDV in pristopili smo k sanaciji “nasedlih” bank. Prišel je čas, ko je v RS začelo kazati bolje, predvsem na račun stabilne in v zadnjih dveh letih povečane gospodarske rasti v Nemčiji in sindikati so pravilno zahtevali odziv vlade. Ker pa le ta pomembnih in potrebnih reform do tega ključnega trenutka ni ne pripravila ne uspela udejaniti (moratorij na napredovanja pa je minil), so uspešni pritiski sindikatov povečali stroške plač zaradi napredovanj pa tudi zaradi višjih osnovnih plač določenemu segmentu javnih uslužbencev. Ravno iz naštetih razlogov je jasno, da ministrica temu kompleksnemu problemu ni kos, izgovori pa bodo še vedno “leteli” proti lobijem, ki obvladujejo cene naročil v zdravstvenem sistemu…!
Dokler se bodo na ključnih ministrskih mestih lahko obdržale osebe z izgovori, bo primanjkovalo razvojnega denarja in ni pričakovati večje blaginje za Slovence!
Imeti ekipo ob sebi pomeni imeti kompetentne ljudi s ključnimi znanji, ki jih narekujejo potrebne spremembe. To pa niso samo strokovna znanja posameznega resorja, ampak obvladovanja komunikacijskih, političnih, finančnih in še katerih potrebnih znanj. Ko ima “vladar” ob sebi takšne ljudi, pa mora tudi sam imeti še več vseh potrebnih znanj, da jih lahko vodi, usmerja, motivira in na koncu koncev tudi odloča. Žal Slovenija te sreče tokrat nima, zato bo tudi zadnje leto vladanja te ekipe le preigravanje potrebnih všečkov za ohranitev oblasti. Upajmo, da se bo Slovenija končno prebudila!
Uredništvo
