Ministrica za zdravje, Kolar Celarčeva, je za predlagano novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti dobila zeleno luč. Poleg le te, so poslanci potrdili tudi interventni zakon, ki bo iz finančnega kolapsa reševal slovenske bolnišnice, predlog novele zakona o pacientovih pravicah pa se bo še “pilil” v naslednji seji DZ.
Do konca decembra na račune bolnišnic in ostalih zdravstvenih zavodov skupno 136 MIO EUR!
Interventni zakon, sprejet po nujnem postopku, z 136 MIO EUR “krpa” veliko finančno luknjo, ki je bila pridelana v zadnjih letih pretežno v bolnišnicah. Uvaja pa tudi organe, ki bodo imeli nalogo bdeti nad prihodnjim poslovanjem le teh. Žal pa sam interventni zakon ne ureja ključnih težav, ki bolnice “spravljajo v neprimerno kondicijo” (od okoriščanja “mrež” pri nabavi materiala, spremembe stopnje DDV, ki višajo cene nabavljenega materiala in storitev, “pajdašijksega” zaposlovanja režije, določitve “pravih” lastnih cen storitev…) in ne posega v sistemsko urejenost. Le te pa bi zagotavljale prihodnje varno poslovanje “zdravstvenega sistema”.
Zakon o zdravstveni dejavnosti še vedno javni in koncesioniran, urejenost drugačna!
V prihodnje bodo potencialni koncesionarji (zdravniki) koncesijo lahko pridobili le preko javnega razpisa, ki se bo podeljevala za obdobje 15 let z možnostjo podaljšanja še za enako obdobje. Ali bo centralizirani način, ki se je z novelo zakona uvedel s strani ministrstva prepoznal potrebe v posameznih lokalnih skupnostih, je težko napovedati, velika verjetnost pa je, da težko!
Na zdravstveni napotnici nova možnost “Zelo hitro”, toda, je to rešitev za krajšanje čakalnih vrst in čakanje na obravnavo bolnika le 30 minut?
Spomnimo, da je za skrajševanje čakalnih vrst ministrica Celarčeva že namenila 16 MIO EUR v lanskem letu, več iz proračuna pa je zdravnikom trajno “kapnilo” tudi za izboljšanje njihovih plač. Enako je ravnala še v letu 2017, ko je za nov predlagan program reševanja čakalnih vrst in povečanja kakovosti zdravstva s strani vlade dobila zeleno luč za novih 36 MIO EUR. Žal niti en “prijem” ni bil učinkovit, čakalne vrste so se podaljševale, izgube v zdravstvenih ustanovah pa se vse bolj poglabljajo. Sedaj naj bi “nad” čakalno vrsto vplivala na napotnici novo uvedena možnost izbire zdravnika, ki napotuje z “Zelo hitro”, bolnik pa bo do obravnave moral priti najpozneje v roku 14 dni. Bo res?
Ali zapisi v noveli Zakona o pacientovih pravicah, ki določajo, da pacient na obravnavo pri zdravniku lahko čaka največ 30 minut ter drugačen sistem vodenja čakalnih seznamov in informiranje bolnikov resnično skrajšujejo čakalne vrste, hkrati pa izboljšujejo kakovost v zdravstvu, kamor sodi predvsem učinkovit pregled, diagnoza in uspešno zdravljenje, presodite bralci sami!
Ko bodo na podlagi resnih analiz ter priporočil predvsem stroke vzpostavljeni mehanizmi, ki bodo preko meril in kriterijev nagrajevali uspešne in sankcionirali neuspešne, bo to odlično izhodišče za skrajševanje čakalnih vrst. Šele, ko bo sistem v zdravstvu celostno prenovljen, s postavljenimi konkurenčnimi (glede na učinkovite zdravstvene siseme v Evropi in izven) normativi in kriteriji glede “glavarin” (število pacientov na zdravnika), bo zagotavljal optimalno število kadra in resnično dovolj časa za obravnavo bolnika. In, ko bodo končno “presekane” lovke kradljivcev denarja, preko raznih “zdravstvenih mrež”, ki polnijo žepe posameznikov na račun participacij Slovencev in slovenskih podjetij preko plačevanja obveznih prispevkov za zdravstveno varstvo, bomo lahko resnično ponosni na kakovosten in dostopen zdravstveni sistem v RS.
Uredništvo
