Če ne uspe ljudi prepričati, reform pač ne bo
Predsednik vlade Robert Golob je na dan potrditve, dne 1. junija 2022, dejal, da se bo vlada takoj, “še ta večer”, lotila dela. Kljub času dopustov so res začeli z “delom”. Najprej so izvedli kadrovsko čistko v državnih institucijah in gospodarskih družbah v državni lasti. Zatem so ukinili Urad za demografijo, zamaknili izvedbo dolgotrajne oskrbe in sprejeli Zakon o RTV, ki bi omogočil prikrivanje vsega navedenega. Začeli so z rušenjem zaščitne ograje na meji s hrvaško in napovedali številne reforme.
Davčne reforme, ki jo je Golob zelo vehementno napovedoval, očitne sploh ne bo. Davčna reforma po njegovih včerajšnjih besedah ni več prioriteta. “V ospredju je priprava na ponovno uveljavitev pakta stabilnosti in rasti, na kar se pripravlja celotna Evropa,” je Golob poudaril na seji Državnega zbora.
Pri zdravstveni reformi, ki jo po mnenju zdravstvene stroke in celotne politike nujno potrebujemo, smo vedno znova priča novim časovnicam, ki so, kot kaže, zamenjale vsebino. Tu in tam smo priča rokohitrski potezi vlade za zadovoljitev določenih parcialnih interesov, o celoviti reformi pa žal še ne moremo govoriti.
Pokojninska reforma je po mnenju mnogih nujna, a še preden so se koalicijski partnerji seznanili z izhodišči in podlagami zanjo, so jo predstavili za 14 dni in napovedali izvedbo v letu 2025.
V sklopu reforme šolskega sistema je eden največjih izzivov ministrstva za vzgojo in izobraževanje hudo pomanjkanje delovne sile, saj so slovenski učitelji eni najstarejših v Evropi, mladih pa učiteljski poklic ne zanima. Sprejemanje naj bi trajalo dlje časa, a strokovnjaki opozarjajo, da je časovnica zelo tesna in kaj hitro lahko pričakujemo premierjevo izjavo, da bo sam prevzel vodenje izvedbe.
Reforma plačnega sistema v javnem sektorju se je praktično pričela rušiti, preden so jo vladni predstavniki položili na mizo. Parcialno višanje plač v javnem sektorju in Golobova obljuba dodatka sodnikom so reformo pokopali pred njeno obravnavo.
Glede reforme pravosodnega sistema na pravosodnem ministrstvu zatrjujejo, da so “določeni elementi prenove pravosodja že v teku”. Kakšni, razen predloga sprememb zakona o upravnem sporu, še ni znano.
Kot kaže, se premier že zaveda situacije in med vrsticami priznava, da je v prevelikih čevljih težko oz. nemogoče hoditi. »Če nam ne uspe ljudi prepričati, da jim bodo reforme olajšale življenje, se teh pač ne bomo šli. Zdravstvena reforma je izjema, vse druge pa bodo imele ta cilj, z davčno vred,« je dejal na komercialni televiziji, ki zaenkrat v glavnem opravičuje vladno nesposobnost.
V zadnjem obdobju smo večkrat bili priča, da je kot predsednik vlade o eni temi dajal povsem nasprotujoče si izjave. »Reformo bi moral napovedati šele takrat, ko je ta dokončna in vrnitve ni, sicer pa s tem izgublja kredibilnost in podporo, ker ne govori kot predsednik vlade”, je za Siol premierjevo obnašanje komentiral nekdanji predsednik SD Igor Lukšič.
Robert Golob je že pred volitvami napovedoval reforme, brez da bi prej preveril, ali je Slovenija sploh pripravljena na reforme in ali razpolaga z ekipo, ki je reforme sposobna izpeljati. Vse bolj se torej potrjuje rek, ki ga bo predsednik gibanja z največ poslanci v državnem zboru slišal vedno pogosteje: “Ko želiš, da se spremeni vse, je velika nevarnost da se ne spremeni nič.”
M.Z.
