Svoboda, ki se bo poznala v vaši denarnici
Eden ključnih argumentov za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je bila nepravičnost sistema, v katerem vsi plačamo enako ne glede na razlike v naših dohodkih. Aktualna vlada je želela sistem narediti pravičen, a ji je, kot že večkrat do sedaj, uspelo prav obratno. Novi, sedaj obvezni prispevek namreč ni progresiven, najbogatejšim pa je celo v korist. Zaradi tega bo v proračunu nastala 100 milijonska luknja, na kar ves čas opozarja opozicija.
Predstavniki vlade, še posebej člani Levice, se tolčejo po prsih, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kot smo ga poznali, po več kot 30 letih odhaja v zgodovino. Ena od koalicijskih zavez strank Gibanje Svoboda, SD in Levica naj bi s 1. januarjem prihodnje leto bila torej izpolnjena. Kljub vehementnemu predstavljanju dosežka pa sleherni davkoplačevalec ugotavlja, da so prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje le spremenili v obvezni zdravstveni prispevek.
Drugo dejstvo je, da bo pod črto novi obvezni zdravstveni prispevek za bolj premožne nižji, za manj premožne pa višji. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kakršno smo poznali do zdaj, se ne upošteva pri izračunu davka na dohodek oziroma dohodnine, nov obvezni zdravstveni prispevek pa se bo in tako za razliko od sedanjega dopolnilnega zavarovanja znižal dohodninsko osnovo, od katere se plača davek.
Večina davčnih strokovnjakov opozarja, da bo to koristilo tistim, ki so v višjih dohodninskih razredih. Višja, kot je obdavčitev, bolj se znižanje dohodninske osnove pozna pri izračunu dohodnine. Tisti v najnižjem dohodninskem razredu, ki so obdavčeni 16-odstotno, bodo torej ob upoštevanju vpliva na dohodnino dejansko plačali 29,4 evra obveznega zdravstvenega prispevka na mesec, tisti v najvišjem, kjer je obdavčitev 50-odstotna, pa samo 17,5 evra mesečno. Ker pa mnogi z najnižjimi dohodki dohodnine sploh ne plačujejo, bo zanje obvezni zdravstveni prispevek znašal celo polnih 35 evrov mesečno.
Posledično bo tako državni proračun iz naslova dohodnine prejel manj, kar po ocenah ministrstva za finance pomeni izpad okoli 100 milijonov evrov letno.
Ugledni davčni strokovnjak Ivan Simič je že aprila na twitterju zapisal: “Poslušam: Preprečili bomo privatne dobičke. Razmišljam: Privatni dobički pomenijo davek od dobička v proračun. Zaključim: Preprečili bodo davek od dobička v proračun. Poskušam razumeti in mi ne gre. Pomagajte mi, je zapisal 12 aprila. Dan pozneje pa nadaljuje: “Po današnji Tarči ne razumem nič več. Prostovoljno bo ukinjeno zaradi dobičkov zavarovalnic in dobičkonosen posel bo uzakonjen kot obvezen, država pa načrtuje, da bo morebitni minus dobičkonosnega posla pokrivala iz proračuna.”
Tako predsednik vlade Robert Golob, kot zdravstveni minister Danijel Bešić Loredan sta sicer ob ugotovitvi, da so krepko pihnili mimo zatrdila, da bodo nastali problem reševali v sklopu zdravstvene reforme, a jima v Sloveniji le še redko kdo verjame. Ob dejstvu, da je Golobova vlada do sedaj dodatno obdavčila plače, s parcialnimi ukrepi pa pravzaprav spodbudila rast inflacije, se slehernemu slovenskemu davkoplačevalcu delo te vlade vedno bolj pozna v denarnici.
M.Z.
