Predsednik SDS Janez Janša, eden od treh obtožencev v tem procesu, je novinarjem sicer že pred začetkom glavne obravnave dal novinarjem izjavo, ki smo jo že objavili tukaj:
Ob desetih je moral nadaljevati pot v Ljubljano, saj sta bili tisti dan dve pomembni seji državnega zbora. Zaradi starosti in bolezni se pričanja ni udeležil Alojz Zupančič, tako da je prva stopila pred sodišče cenilka Breda Zorko. Specializirano državno tožilstvo nekdanjemu direktorju Imosa Branku Kastelicu očita kaznivo dejanje zlorabe na škodo podjetja Imos, Klemenu Gantarju in Janši pa pomoč pri omenjenem dejanju. Janša je namreč pri Imosu leta 2005 kupil večje stanovanje v Ljubljani, ki ga je financiral tako, da je zanj ponudil dotedanje enosobno stanovanje, znesek drugega obroka pa naj bi družba Janši podarila preko, kakor trdi tožilstvo, navideznega posla z dobrim 15.000 kvadratnih metrov velikim zemljiščem v Trenti. Ker je zemljišče del Triglavskega narodnega parka in je, kot trdijo tožilci, na njem dovoljena le nadomestna gradnja stare kmetije, je tožilstvo prepričano, da je Imos, ki je Janševe nepremičnine sicer kupil posredno preko družbe Eurogradnje, te precej preplačal. Takratni direktor Imosa naj bi tako svoje podjetje oškodoval za okoli 110.000 evrov, Janša in Gantar pa naj bi mu pri tem pomagala.
Sodišče ni dovolilo vprašanj glede Litijske
Sodna cenilka Breda Zorko je sicer postala predmet medijskega poročanja že kmalu po sami cenitvi, nekateri mediji namigovali na njeno članstvo v SDS, ki pa se je po naših informacijah končalo leta 2013. No, povezovanje omenjene cenilke z Janšo, češ da bi bila lahko pristranska v korist nekdanjega lastnika parcele, pa se je pokazalo v povsem obratni smeri: prav Zorkova je namreč posestvo ocenila z daleč najmanjšo vrednostjo in sicer na okoli 17.500 evrov tržne oziroma celo na nekaj več kot 13.000 evrov likvidacijske vrednosti. Tako nizka cenitev je izzvala vprašanje s strani obrambe, kako je lahko potem Imos prodal to zemljišče za 7,5-kratnik te vsote, če je bila po njeno realna tržna cena manj kot 20 tisoč evrov. Pri tem se je sklicevala na mednarodne standarde, po katerih se določi tržna vrednost, ni pa dobila nobenih navodil. Češ, cenitev je bila narejena za potrebe stečajnega postopka, kar predvideva pospešeno prodajo premoženja v stečajni masi.
No, ob tem velja spomniti, da je Zorkova odgovarjala precej nervozno in omenila tudi medijske pritiske na njeno družino. Na vprašanja obrambe je odgovarjala, da nikoli ni bila na dražbah in da je ne zanima, po kakšni ceni se nato prodajajo nepremičnine, ki jih je ona ocenila. Češ, ni njena stvar, koliko kupec nato odšteje za nepremičnino. Lahko pa se njena namembnost malo kasneje »čudežno spremeni«. No, morda je s tem med vrsticami namignila na prakso ljubljanskega župana Zorana Jankovića. No, prav ta velika razlika med »tržno vrednostjo«, ki jo izstavijo cenilci, ter kupno vrednostjo, ki priča o tem, koliko so za isto nepremičnino pripravljeni odšteti kupci (ki verjetno za to cenitev ne vedo?), bi lahko marsikomu dala misliti.
Kar velja tudi za primer Litijska. Odvetnik Franci Matoz je namreč skušal dobiti od cenilke komentar poročanja Odlazkovega portala Necenzurirano, da je ocenila tudi razvpito stavbo na Litijski, sprva na 2,9 milijona evrov v letu 2017, lani pa že na skoraj osem milijonov evrov v cenitvi, ki jo je naročil prejšnji lastnik Sebastjan Vežnaver, jo podpisal sodni cenilec Anton Rigler, izvajala pa Zorkova. Kot poroča omenjeni portal, ki je sicer naklonjen Golobovi vladi, so celo fotografije lanske cenitve iste kot leta 2017.
No, vprašanja o tem pa sodnica ni dovolila, češ da ni predmet tega postopka (še pred njo je negativno reagiral tudi tožilec Boštjan Valenčič) nato pa je vse prisotne, razen dveh članov senata, poslala ven. Po petih minutah je senat odločil, da vprašanja o cenitvi Litijske ne dovoli. S tem so dejansko samo dodatno potrdili to, kar je Janša dejal medijem pred začetkom obravnave, saj Valenčič usmerja preiskavo v primeru Litijska, glavna tarča preiskave pa bi moral biti finančni minister Klemen Boštjančič, ki je imel (in še vedno ima) vsaj toliko prstov v marmeladi kot nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan.
Perko Brvar: Cena v Trenti ni bila previsoka
Sodišče je danes zaslišalo tudi nekdanjo direktorico Imosa Barbaro Perko Brvar, ki je bila na tem položaju manj kot leto dni, pa tudi enega od nekdanjih solastnikov ter dolgoletnega nadzornika Imosa Janeza Zormana. Njuno pričanje je bilo medijsko očitno nezanimivo. Perko Brvarjeva je sicer povedala, da so v tistem času imeli pripravljen program prestrukturiranja, zato so sprejeli načrt, da čim več nepremičnin prodajo in pokrijejo dolgove. V letu 2013 so bile razmere zaradi spremembe poslovne politike bank pri kreditih (leta 2009 in kasneje) na nepremičninskem trgu že bistveno drugačne. Do leta 2009 so se aktivno zadolževali in kupovali, nato se je veliko spremenilo in Imos se je znašel v težkem položaju. Na področju posojil so povsem zaupali bankam, pa tudi finančnikom v podjetju.
Tisto bistveno, kar je povedala Perko Brvarjeva, pa je to, da Imos zaradi nakupa in kasnejše prodaje zemljišča v Trenti ni mogla biti oškodovana za 120 tisoč evrov, kot namigujejo tožilci, še manj pa, da bi zadeva Trenta pahnila Imos v stečaj. Tedanja finančna zaloga podjetja – poleg denarja na računih, lastništva nepremičnin ter terjatev do kupcev – je znašala več deset milijonov evrov. Vse posle v zvezi s Trento je izvajala finančna služba Imosa, vodilni se s podrobnostmi tega nakupa niso ukvarjali, je še povedala. Na omejitve glede razvijanja zemljišč v Triglavskem narodnem parku pa niso bili opozorjeni. Prejšnji direktor Branko Kastelic je namreč pripravil ambiciozni načrt, ki ga je nadzorni svet potrdil, a to je bilo v letih 2005 in 2006. Cena zemljišča v Trenti pa se ji ni zdela nenavadno visoka, prav tako ni vedela za cenitev s strani Nikolaje Gilčvert Kogovšek.
So res ponaredili Zormanove izjave?
Kot zadnji je pričal Janez Zorman, dolgoletni gradbeni podjetnik iz Domžal, soustanovitelj in solastnik Imosa ter njegov dolgoletni nadzornik. Kastelica je leta 1998 imenoval za direktorja Imosa z namenom, da se Imos uveljavi na evropskem trgu ter dobi licence. Tako je Imos kupil med drugim zgradbo Litostroja in Tobačne, ukvarjal pa se je praktično le z večjimi naložbami, pri čemer tiste, ki so znašale manj kot pol milijona evrov, sploh niso bile preverjene pri nadzornem svetu. O zadevi Trenta pa se, kot je dejal, z nikomer ni pogovarjal. Za to zadevo je izvedel šele iz medijev, je dejal. Pri tem pa je bil tudi kritičen do tožilcev, da očitno ne obvladajo matematike, pa tudi s sodnico, predsednico senata Cvetko Posilovič se je zapletel v precej burno debato, saj mu je predočila njegove domnevne izjave ob preiskavi, za katere pa je Zorman dejal, da niso njegove, ampak gre za ponaredke. Češ da nikoli ni dajal izjav o poslu z zemljišči v Trenti. Kritičen je bil tudi do tega, da so to zemljišče nekateri ocenili tako nizko in niso upoštevali turistično zanimivega okolja v tem delu Slovenije.
Obravnava se je zaključila nekaj čez petnajsto uro, naslednja pa naj bi bila 15. oktobra, ko se bo nadaljevalo zaslišanje prič.
Medklic: Senici naj bi po novem sodili v Mariboru?
Ker je avtor vrstic, ki jih pravkar berete, ob robu prejšnje obravnave (17. septembra) izpostavil primer nenavadnega konca sojenja Miru Senici in Hildi Tovšak, je po nekaj dneh dobil zahtevo za popravek s strani Specializiranega državnega tožilstva, češ da ne drži, da je bila obtožnica proti Senici in Tovšakovi umaknjena. No, vse skupaj je bilo napisano nekoliko dvoumno, saj je bilo iz dosedanjih medijskih poročil razvidno, da v primeru kmetije Bužekijan kaznivega dejanja ni bilo (kar je v svojem izvedenskem mnenju potrdila Milena Kosi), zaradi česar so obtožnico bojda umaknili. No, leta 2021, ko se je ta umik zgodil, pa naj bila vložena nova obtožnica v povezavi z zlorabo delnic Delamarisa, kar se je nanašalo tudi na posel s kmetijo Bužekijan (sedaj se imenuje drugače). Med odmorom je namreč do avtorja teh vrstic stopil kar sam Valenčič in ga informiral, da se bo sojenje Senici kmalu začelo v Mariboru. In morda je bilo zaslutiti med vrsticami tudi priznanje, da so vse te zgodbe, v katere je bil vpleten Miro Senica, premalo povezali med seboj in da je zato proces leta 2021 padel. Bomo videli, če bo iz te moke res kaj kruha.
vir: demokracija
